Kaj prinaša strožji protikadilski zakon

V Sloveniji kadi vsak četrti prebivalec, zaradi kajenja pa vsako leto umre 3.600 ljudi. Zaradi posledic kajenja vsako leto izgubimo pet odstotkov bruto domačega proizvoda oziroma zdravstvena blagajna za zdravljenje teh bolezni letno nameni 1,8 milijarde evrov.

"To so podatki, ki bi morali tudi najbolj skeptične prepričati o smiselnosti novega zakona o omejevanju porabe tobačnih in povezanih izdelkov. Za spremembe je skrajni čas," je na predstavitvi končnega predloga zakona uvodoma dejala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Zadnje spremembe na tem področju namreč segajo desetletje nazaj, ko je bila uvedena popolna prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih.

"Sloveniji bodo sledile tudi druge države"

Ministrica ima tudi odgovor, zakaj tobačni lobi tako nasprotuje predlaganemu zakonu. "Če bo Slovenija sprejela zakon v predlagani obliki, ji bodo sledile tudi druge balkanske države," je prepričana.

Po njenih besedah si mora Slovenija, tako kot Škotska, Irska, Finska, Norveška, prizadevati, da postane družba brez tobaka, z manj kot pet odstotki kadilcev. "Nove generacije nikakor ne smemo več izpostavljati marketinškim prijemom tobačne industrije," poudarja ministrica in obljublja, da bo to dosegla z naslednjimi ukrepi:

• z zmanjšanjem dostopnosti tobačnih izdelkov, tudi cenovne,
• s popolno prepovedjo promocije tobačnih izdelkov,
• z omejevanjem kajenja v zaprtih prostorih
• in ozaveščanjem ljudi v vseh starostnih obdobjih.

Ministrstvo za zdravje je predlagalo tudi uvedbo tobačnega centa, a jim ga z ministrstvom za finance zaradi narave integralnega proračuna ni uspelo uskladiti. So se pa dogovorili za postopno dvigovanje cen tobačnih izdelkov in zagotavljanje denarja za preventivne programe. Tako se bo že februarja strošek najbolj prodajanih cigaret zvišal za deset centov, do konca leta za dodatnih deset. Prav tako jim je spodletel predlog za prepoved kajenja v avtomobilih.

Enotno embalažo s fotografijami posledic kajenja je prva na svetu konec leta 2012 uvedla Avstralija, kjer že zaznavajo zmanjšanje števila kadilcev, manj pokajenih cigaret na dan in manj kadilcev med mladostniki. Foto: David Kos Neprijetno jih je presenetila tudi stranka SD, ki je na predlog novega zakona vložila amandma. Z njim želi odložiti uvedbo enotne embalaže. Ta je po mnenju ministrstva ključna, saj pomembno prispeva k zmanjševanju kajenja med otroci, najstniki in mladimi. Embalaža namreč izdelke naredi bolj privlačne, jih oglašuje, spodbuja njihovo potrošnjo in preusmerja pozornost od zdravstvenih opozoril. Njihove argumente je zato ministrstvo že večkrat zavrnilo.

Enotno embalažo s fotografijami posledic kajenja je prva na svetu konec leta 2012 uvedla Avstralija, kjer že zaznavajo zmanjšanje števila kadilcev, manj pokajenih cigaret na dan in manj kadilcev med mladostniki. Enotno embalažo imajo še v Veliki Britaniji, Franciji in na Irskem, na dobri poti k njeni uvedbi pa so tudi Finska, Norveška, Švedska, Madžarska, Belgija in Nova Zelandija.

Zakon bi lahko zaživel v nekaj mesecih

"Sprašujem se, ali deset življenj na dan ni dovolj nujen razlog za sprejem novega zakona. Dokazano najučinkovitejši ukrep za odvračanje mladih od kajenja je namreč prav enotna embalaža. Žalostna sem, da so očitno nekateri lobiji dosegli, da je cena življenja manj vredna od dobička tobačnih multinacionalk," je opozorila ministrica. Obljublja, da bo naredila prav vse za sprejem zakona v celoti in da čim prej zaživi v praksi. To bi se po njenih besedah lahko zgodilo že v nekaj mesecih.

Zakon enoglasno podpirajo vsi zdravstveni delavci in nevladne organizacije ter tudi Svetovna zdravstvena organizacija in drugi. "Tisti politiki in poslanci, ki ne bodo podprli zakona, bodo imeli na vesti prihodnje generacije in mlada življenja," je sklenila Kolar Celarčeva.

Da celotna medicinska stroka, zlasti pa onkologija, podpira omenjeni zakon, je pritrdil tudi strokovni direktor Onkološkega inštituta Viljem Kovač. Po besedah strokovnega direktorja Onkološkega inštituta Viljema Kovača si vsak kadilec v povprečju skrajša življenje za deset let, polovica kadilcev pa celo za 20 let. Foto: STA , "Ne predstavljate si, v kakšni stiski smo zdravniki, ko nas obišče bolnik in bi mu radi v celoti pomagali. Pa mu lahko le delno. Kljub dragim zdravilom – nova imunoterapija stane sedem tisoč evrov – vseh ne moremo pozdraviti. Tu gre za mlade ljudi, v najbolj ustvarjalnih letih, ki imajo družine. Zakon je pomemben zato, ker bo zaščitil najbolj ranljivo skupino ljudi," je opozoril Kovač.