Kaj prinaša predlog novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin

Obstoječi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN) že desetletje omogoča pridobivanje podatkov o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin. Uporablja se za različne javne namene, kot so določanje premoženjskega stanja v primeru socialnih transferjev, za analize trga nepremičnin, potrebe države, sodne postopke, postopke dedovanja … Zaradi odločitve ustavnega sodišča pa podatkov ni mogoče uporabljati za obdavčitev nepremičnin, zato namerava vlada zakon spremeniti.

Vlada je včeraj namreč sprejela predlog novega ZMVN, ki bo odpravil neskladja z ustavo in lastnikom nepremičnin ponudil možnost sodelovanja pri določanju posplošene vrednosti nepremičnin. Najprej pri oblikovanju modelov vrednotenja, nato pa z morebitnim uveljavljanjem posebnih okoliščin, ki jih modeli ne bodo upoštevali. Kot posebne okoliščine bodo šteli izredni dogodki, kot so požar ali poplave, ki so prizadele nepremičnino.

Novi zakon sprejet do konca leta

"Zakon ne pomeni uvedbe davka na nepremičnine. Novi modeli vrednotenja nepremičnin se ne delajo z mislijo na uvedbo nepremičninskega davka, temveč zato, da pridobimo realno vrednost nepremičnin. Ta ni potrebna zgolj za davčne namene in socialne transferje, temveč tudi za vodenje prostorske politike države," je danes ponovno zatrdila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.

"Nikjer ni rečeno, da bo davčna osnova ob morebitni uvedbi nepremičninskega davka pomenila tudi vrednost, ki jo določa zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin. To je lahko le izhodišče," poudarja Vranič Ermanova. Foto: Ana Kovač

Nekatere modele bodo popravili, dopolnili ali opustili. Ker bo po novem zakonu pri določanju modelov sodelovala tudi zunanja strokovna javnost, ministrica pričakuje, da bodo vsi modeli prediskutirani s strokovno javnostjo in po potrebi korigirani. Če bo zakon sprejet do konca tega leta, lahko lastniki nove izračune pričakujejo do konca prihodnjega leta.

Ministrica je dodala, da bo tako davčno osnovo kot davčno stopnjo določal zakon o davku na nepremičnine. "Nikjer ni rečeno, da bo davčna osnova pomenila tudi vrednost, ki jo določa zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin. To je lahko le izhodišče," poudarja Vranič Ermanova.

Lastniki naj preverijo obstoječe evidence

"Za kakovost nekaterih podatkov, ki vplivajo na vrednost nepremičnin, so odgovorni lastniki, zato lastnike pozivamo, da preverijo točnost in popolnost že zavedenih podatkov v registru nepremičnin in zagotovijo morebitne popravke," je dejala ministrica. Z novim zakonom bodo tudi državni organi dobili pristojnost, da preverijo podatke in opravljajo nadzor nad pravilnostjo podatkov.

Po predlogu zakona bo za nadzor zadolžena geodetska uprava. Opravljala bo naključne nadzore in se odzivala na pridobljene informacije iz različnih virov.

"Obstoječi lastniki nepremičnin v tem trenutku niso dolžni storiti ničesar, jim pa priporočam, da pregledajo podatke v registru nepremičnin. Če ugotovijo neskladja, naj sprožijo postopek popravljanja evidenc. Tako bodo zagotovili realno vrednost svojih nepremičnin," svetuje ministrica. To velja tudi po veljavnem zakonu.