Kaj pravijo politične stranke o težavah tiskanih medijev?

Čeprav so tiskani mediji v zatonu in se že nekaj let njihova vsebina seli na digitalne platforme, jih je v preteklih letih dodatno prizadela še epidemija covid-19, saj so bile možnosti za prodajo zaradi ukrepov manjše. Nato so jih v lanskem letu prizadele še drastične podražitve papirja in energentov ter naraščujoče cene distribucije. Del bralcev, predvsem starejših, ki prisega na papirnato obliko medijev, tako zaradi otežene distribucije ostaja brez informacij.

Tri milijone evrov za sofinanciranje programskih vsebin

Na ministrstvu za kulturo izvajajo redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev. Nanj se vsako leto prijavljajo tudi tiskani mediji, a na ministrstvu se zavedajo, da je tri milijone evrov, kolikor je letos predvideno za sofinanciranje medijskih vsebin, premalo za reševanje težav tiskanih medijev.

Zato na ministrstvu za kulturo nameravajo med prenovo medijske zakonodaje pripraviti predloge za morebitno sistemsko javno financiranje medijev. Skupaj z ministrstvom za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo ter z ministrstvom za finance  ustanavljajo medresorsko operativno skupino, ki bo v okviru zakonskih in proračunskih možnosti predlagala rešitve za težave tiskanih medijev. 

"Zato bomo po zgledu več držav EU analizirali različne oblike pomoči tiskanim medijem, tako sistemskih kot interventnih," so sporočili z ministrstva za kulturo. 

Novice Slovenski tiskani mediji v vse večjih težavah. Kje so rešitve?

Vse parlamentarne politične stranke tudi zatrjujejo, da se zavedajo problematike tiskanih medijev ter pomena kakovostnih, verodostojnih in neodvisnih medijev. A njihova stališča se razlikujejo v načinih morebitnega reševanja oziroma nadaljnjega obstoja.

Gibanje Svoboda zagovarja celovit pristop

V Gibanju Svoboda poudarjajo, da bralci potrebujejo in želijo tiskane medije in bolj poglobljene vsebine. "Vlada je in bo, kjer je to mogoče, z različnimi ukrepi pomagala ublažiti posledice draginje. Je pa vsekakor pomembna tudi odgovornost lastnikov, da tovrstnih situacij ne izkoriščajo kot izgovor za poslabšanje pogojev za novinarsko delo, odpuščanja in siromašenje vsebin," so iz največje vladne stranke odgovorili za Siol.net.

Prepričani so, da tiskanim medijem zgolj kratkoročni ukrepi ne bodo pomagali in da je za njihovo dolgoročno ohranitev in kakovost, kar velja za vse medije, potreben celovit pristop. "Predvsem v zagotavljanju transparentnosti medijskega lastništva in medijske koncentracije, izboljšanju pogojev za neodvisno in kakovostno novinarsko delo, bolj določni definiciji tega, kaj sploh je medij, in boju zoper lažne novice, kar lahko rešimo s sprejetjem ustrezne medijske zakonodaje," so sklenili.

Na ministrstvu za kulturo nameravajo pri proučevanju možnosti analizirati tako sistemske kot interventne oblike pomoči v različnih državah EU. Foto: Ana Kovač

Socialni demokrati za oblikovanje novih ukrepov

Socialni demokrati poudarjajo, da se slovenski medijski prostor spopada s številnimi izzivi. Želijo si odprtega, raznolikega in vzdržnega medijskega prostora, da se okrepi neodvisnost medijev in zaupanje ljudi vanje. "S tem bodo lahko uresničevali svoje vse zahtevnejše poslanstvo, to je podajati celovite in poglobljene informacije. Spremembe v načinih ustvarjanja, razširjanja in dostopa do medijskih vsebin odpirajo vprašanja, za katera je potrebna širša in celovita prenova," pravijo.

Zavedajo se tudi izzivov in težav, s katerimi se spopadajo tiskani mediji, ki predstavljajo pomemben vir informacij za številne. "Z razmislekom in javno razpravo o smiselnih ukrepih za podporo tiskanim medijem predvsem v luči ohranjanja pravice do obveščenosti, s tem pa tudi širše medijske svobode je treba oblikovati nove ukrepe za podporo tiskanim medijem. V razmerah majhnega nacionalnega trga, na katerem potekajo intenzivni procesi koncentracije lastništva, obenem pa ga zaznamuje vpetost v digitalno ekonomijo, ki jo obvladujejo globalni tehnološki velikani, moramo pozornost nameniti tudi dolgoročni vzdržnosti poslovanja in možnostim za razvoj slovenskih medijev in novinarstva. V takem okolju je zagotavljanje pluralističnega in transparentnega nacionalnega medijskega prostora in dostopnosti do kakovostnih in raznolikih medijskih vsebin poseben izziv, ki zahteva vrsto ukrepov," poudarjajo socialni demokrati.

Foto: Ana Kovač

Levica za pomoč države vsaj v distribuciji

Resnosti težav, s katerimi se že dlje soočajo domači tiskani mediji, ki uresničujejo javni interes, se zavedajo tudi v najmanjši parlamentarni stranki. "Zato se strinjamo, da bi država morala znotraj proračunskih in zakonskih okvirjev poiskati način, kako pomagati tiskanim medijem, da prebrodijo krizo, vsaj v tistem delu, ki zadeva distribucijo. Na ta način lahko država prispeva k ohranjanju pluralnosti in dostavi tistih kakovostnih medijskih vsebin, ki opravljajo funkcijo informiranja javnosti. Ravno to pa je ključno za delovanje demokratičnih družb," opozarjajo v Levici.

Novice Mediji so steber demokracije. Ali je to tudi papir?

SDS bi s podporo manjšim medijem omilil medijsko enoumje

V SDS poudarjajo, da je medijska konkurenca pomembnejša od vsake druge oziroma je predpogoj demokratične družbene ureditve in svobodne družbe nasploh. V SDS so mnenja, da potrebujemo posodobitev medijske zakonodaje že zaradi vseh tehnoloških sprememb, digitalizacije in lastniške koncentracije. Zagotovljeni morajo biti pogoji za produkcijo in distribucijo izvirnih medijskih vsebin, ki bodo krepile zaupanja v medije in posamezniku predstavila objektivna dejstva oziroma novice. Prepričani so, da bi s podporo manjšim in marginaliziranim medijem lahko omilili prevladujoče "medijsko enoumje", ki vlada v Sloveniji.

"Žal pa so pri vsakoletnem sofinanciranju programskih vsebin medijev iz medijskega sklada, ki je bil zamišljen in zasnovan kot pomoč manjšim, regionalnim ali alternativnim medijem za zagotavljanje večje pluralizacije slovenske medijske krajine, sčasoma prevladali tradicionalni veliki mediji, med njimi tudi tiskani časopisi," opozarjajo v SDS.

NSi za dvig dela dohodnine za donacije medijem

V NSi se zavedajo dejstva, da branost tiskanih medijev močno upada in da tiskani mediji vedno manjšemu krogu ljudi predstavljajo primarni vir informiranja, saj se že nekaj let dogaja prenos vsebin na digitalne platforme.

Poudarjajo, da je uresničevanje javnega interesa na področju medijev naloga države, naloga zasebnih lastnikov pa oblikovanje poslovnega modela, ki jim omogoča vzdržno poslovanje.

Ne strinjajo se, da bi morala država pomagati pri vzpostavljanju infrastrukture za distribucijo tiskanih medijev. "Naš program predvideva spremembo modela financiranja medijev na način, da bolj pomembno vlogo pri financiranju medijev (pa tudi nevladnih organizacij) dobijo davkoplačevalci. Želimo zmanjšati obseg sredstev, ki se dodeljuje prek javnih razpisov, vzporedno pa predlagamo postopen dvig dela dohodnine za donacije medijem in nevladnim organizacijam na tri odstotke," še sklenejo v NSi.

Novice Časopisi pomagajo ohranjati demokracijo. Država naj pomaga!