Kaj Mariboru v prihodnjih letih ponuja vstajniški župan

Mariborski župan je postal aprila lani, potem ko so protesti nekaj mesecev prej s stolčka odnesli Franca Kanglerja. Mesto je danes, leto in pol po tem, ko je prevzel župansko žezlo, drugačno, bolj odprto, ni v sporu z Ljubljano in poskuša aktivirati lastne potenciale, Maribor opisuje 57-letni sociolog Andrej Fištravec, ki se 5. oktobra skupaj s šestnajstimi drugimi kandidati poteguje za polni županski mandat v štajerski prestolnici.

Dva organa, dve različni stališči Odkar je sam na čelu mesta ob Dravi, je iz občinskih projektov zraslo dodatnih 600 delovnih mest, se z delom bilance svojega enoinpolletnega dela pohvali Fištravec. Vendar so nekateri na uspehe Maribora pod njegovim vodstvom občutljivi, je prepričan, ker naj bi marsikomu stopili na rep, preprečili, da bi še naprej kapljalo in curljalo v zasebne žepe.

Eden izmed njegovih uspešnih manevrov so tudi v zadnjih tednih razvpite podjemne pogodbe, zaradi katerih so mariborski kriminalisti na kazensko ovadbo zaradi zlorabe položaja napisali njegovo ime in zaradi katerih je pismo s prijavo zoper njega prejela Komisija za preprečevanje korupcije.

"V tem trenutku jih imamo sedem, ko smo prišli, jih je bilo 29. Ministrstvo za notranje zadeve jih ima sto, državni zbor dvesto," kot primerjavo navaja številko podobnih pogodb za različne državne organe.

Fištravec se brani, da delovna inšpekcija ugotavlja ravno nasprotno od kriminalistov, to je, da bi morali ljudi, ki delajo na podlagi podjemnih pogodb, na občini celo zaposliti, ker naj bi toliko delali. "Imamo dva državna organa, ki razmišljata popolnoma nasprotno."

Dvojna slika "Obsodba." Tako Fištravec odgovarja na vprašanje, kdaj bi bil pripravljen odstopiti kot javni delavec, kot župan, če bi bile ugotovitve državnih organov zanj obremenjujoče.

Pa višji standard, recimo standard negativnega mnenja protikorupcijske komisije in kazenskega postopka, zaradi katerega so protestniki s položaja med drugim podili Franca Kanglerja? "Glede na dvojnost oblasti se mu to ne zdi primeren standard. Ta dvojnost je težava. To vidite tudi po javnem mnenju, poglejte, kdo pa danes zaupa sodišču? Slovenci se res radi tožijo, ampak kdo pa zaupa sodišču?" se sprašuje. "Pri nas je težava, da nimamo ene policije, ampak dve policiji. Imamo dve tožilstvi, dve sodišči. Tukaj se bo Slovenija ali ustavila ali pa padla."

Tehnično ni bil vstajniški kandidat Leto dni po tem, ko je postal župan, so se proti Fištravcu obrnili nekateri ljudje iz krogov, ki so mu (bili) blizu in ga podpirali. Nekateri nekdanji somišljeniki so mu očitali, da je aroganten, z odbijajočo retoriko, obdan s strici iz ozadja in nič več vstajniški.

"Ni čisto tako," na to iztočnico odgovarja Fištravec in navaja, da je v Mariboru vstalo mesto, pri čemer je bila edina generična vstajniška skupina, ki je zahtevala Kanglerjev odstop, virtualna. "Vse drugo se je dogajalo po tem, ko so ljudje že prišli na ulice."

Tehnično gledano pa ni bil vstajniški kandidat, saj ga vstajniške skupine niso predlagale, pravi. "Sicer pa s pridevnikom vstajniški župan nimam težav, saj sem sodeloval na vstajah, govoril na vstajah, bil aktiven v skupini Skupaj za Maribor, ko smo pisali manifest." Nekatere skupine so se pozneje politizirale, druge so ostale v civilni sferi, nekaterih pa danes ni več, dodaja.

V Mariboru iz želodca, v Ljubljani iz glave Vstaje v Mariboru. Če danes pogleda nazaj, kaj je tisto, kar jim je dalo odločilen pospešek? To ni bila prekoračena sila, ki jo je uporabila policija, saj so policisti že nekaj let prej neustrezno opravljali svoje delo, pravi Fištravec in ob tem omenja študentske demonstracije pred parlamentom, na katerih so proti zakonodajni hiši letele granitne kocke.

Z zanimanjem pričakuje strokovno analizo vstajniškega procesa, ko se bo kdo tega lotil, pove. "Zdi se mi, da je bila mariborska vstaja res 'iz želodca'. Zelo hitro so potem začeli iskati tudi interpretacije tega dogajanja. Medtem ko so na drugi strani ljubljanske vstaje šle od glave proti udom. Zaradi tega je bilo v Mariboru dostikrat malo nasmehov, nekateri so to doživljali kot velik, času primeren performans."

Nobenih stricev, nobenih tet O mariborski hobotnici, ki naj bi jo obvladoval njegov predhodnik Kangler, Fištravec pove, da je po nastopu županske funkcije takoj naredil nekaj hitrih rezov, prek nadzornih svetov je bilo zamenjanih nekaj direktorjev ključnih javnih podjetij. Z njegovim prihodom naj bi v podjetjih, povezanih z občino, vzpostavili novo korporativno logiko, po kateri se je začel denar vračati v občinski proračun. "Do zdaj smo dobili nazaj približno dva milijona evrov."

Sorodstvene povezave? No, politične sorodstvene povezave? Strici, tete? "Ne. To so takšne fine zgodbe. Najbolj zanimivo se mi je zdelo, ko sem slišal, da za mano stoji Zares – ne vem, ali je v Mariboru sploh še deset članov Zaresa. Ali neki miklavški klan … To so nekakšne propagandne floskule. Če jih pogledaš realno, je z njimi tako kot s strahom, okoli je votel, notri ga pa nič ni."

Kdo je lovec in kdo vesla Kakšna je razlika med njim in Kanglerjem? Nekateri pravijo, da ju loči le klobuk, ki ga ima zdajšnji župan neprimerno pogosteje na glavi, kot ga je imel prejšnji. Fištravec pa pravi: "Med nama je dosti razlik. Govorjenje, temperament, širina gledanja, odnos do kulture, športa, sodelavcev. Ne samo klobuk. Če me želi kdo primerjati s kom, bi pričakoval, da bo upošteval širši pogled."

Našteje nekaj naključnih srečanj s Kanglerjem, po telefonu se nista nikoli slišala, skupnih prijateljev nimata, pravi. "On je lovec, jaz veslam."

Obljube za prihodnja štiri leta Kaj prihodnja štiri leta Mariboru, mestu s 17-odstotno brezposelnostjo, ki je prava socialna bomba, Fištravec ponuja v zameno za glas na nedeljskih volitvah?

Pet tisoč delovnih mest, ta bo zagotovila občina, gospodarstvo bo dodalo svoj delež, pravi. Stoodstotno pokritost mesta s kanalizacijo, skrb za ceste in svež denar iz tujine, nadaljuje. Investitorjem, ki bodo vlagali v Maribor, zdajšnji župan, če postane tudi prihodnji, obljublja subvencije za nova delovna mesta, vrnitev dela davščin, ki jih pri ustvarjenih novih delovnih mestih pobere država, in znižanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Napoveduje tudi spremembo podobe industrijske cone TAM s fleksibilnejšo umestitvijo v prostor in prilagojeno investitorjem. V Mariboru bi rad videl tudi proizvodnjo električnih vozil.

Slovenija mora pogledati onkraj svojih dolin Z nastopom nove vlade Fištravec upa na aktiviranje Aerodroma Maribor, gradnjo hidroelektrarne in postavitev Data centra. Naštete investicije vrednoti na okoli milijardo evrov, pri čemer računa na zasebni denar.

"Živimo v globalnem svetu in Slovenija ne bo mogla preživeti v zatohlosti lastnih dolin. Moramo se odpreti, ne smemo se bati. Ko smo se pred dobrimi dvajsetimi leti odločili za kapitalizem in ta tip demokracije, smo se odločili tudi za zasebno investiranje. Zdaj je nerealno pričakovati, da je mesto mogoče rešiti z lokalnim in državnim proračunom," miri tiste, ki jim njegovi azijski poslovni partnerji niso pogodu.

Pa turizem na Štajerskem? Recimo vinski. O njem mnogi govorijo kot o zamujeni priložnosti. Ni čisto tako, odgovarja Fištravec, ob tem pa napoveduje, da Avstrijcem, ki imajo danes po dolgem in počez z avtobusi natrpane vinske ceste onkraj meje, čez dvajset let na Štajerskem v tej panogi ne bodo več gledali v hrbet.

Zmaga v prvem krogu Fištravec, ki zase pravi, da je širok človek, da mu je blizu širina, da je v preteklosti sodeloval in z nasveti pomagal vsem, levim in desnim, si rekordnim šestnajstim protikandidatom za župana navkljub napoveduje zmago v prvem krogu.

In če se zgodi, da se na mestni prestol v nedeljo spet zavihti Franc Kangler, ki mu raziskave javnega mnenja od vseh, ki Fištravcu stojijo naproti, kažejo najbolje? Mu bo stisnil roko in čestital? "To je hipotetično in nerealno vprašanje, saj gospod Kangler ne more zmagati," odgovarja.