Ponedeljek, 29. 9. 2014, 15.23
8 let, 7 mesecev
Kaj Mariboru v prihodnjih letih ponuja vstajniški župan
Mariborski župan je postal aprila lani, potem ko so protesti nekaj mesecev prej s stolčka odnesli Franca Kanglerja. Mesto je danes, leto in pol po tem, ko je prevzel župansko žezlo, drugačno, bolj odprto, ni v sporu z Ljubljano in poskuša aktivirati lastne potenciale, Maribor opisuje 57-letni sociolog Andrej Fištravec, ki se 5. oktobra skupaj s šestnajstimi drugimi kandidati poteguje za polni županski mandat v štajerski prestolnici.
Eden izmed njegovih uspešnih manevrov so tudi v zadnjih tednih razvpite podjemne pogodbe, zaradi katerih so mariborski kriminalisti na kazensko ovadbo zaradi zlorabe položaja napisali njegovo ime in zaradi katerih je pismo s prijavo zoper njega prejela Komisija za preprečevanje korupcije.
"V tem trenutku jih imamo sedem, ko smo prišli, jih je bilo 29. Ministrstvo za notranje zadeve jih ima sto, državni zbor dvesto," kot primerjavo navaja številko podobnih pogodb za različne državne organe.
Fištravec se brani, da delovna inšpekcija ugotavlja ravno nasprotno od kriminalistov, to je, da bi morali ljudi, ki delajo na podlagi podjemnih pogodb, na občini celo zaposliti, ker naj bi toliko delali. "Imamo dva državna organa, ki razmišljata popolnoma nasprotno."
Pa višji standard, recimo standard negativnega mnenja protikorupcijske komisije in kazenskega postopka, zaradi katerega so protestniki s položaja med drugim podili Franca Kanglerja? "Glede na dvojnost oblasti se mu to ne zdi primeren standard. Ta dvojnost je težava. To vidite tudi po javnem mnenju, poglejte, kdo pa danes zaupa sodišču? Slovenci se res radi tožijo, ampak kdo pa zaupa sodišču?" se sprašuje. "Pri nas je težava, da nimamo ene policije, ampak dve policiji. Imamo dve tožilstvi, dve sodišči. Tukaj se bo Slovenija ali ustavila ali pa padla."
"Ni čisto tako," na to iztočnico odgovarja Fištravec in navaja, da je v Mariboru vstalo mesto, pri čemer je bila edina generična vstajniška skupina, ki je zahtevala Kanglerjev odstop, virtualna. "Vse drugo se je dogajalo po tem, ko so ljudje že prišli na ulice."
Tehnično gledano pa ni bil vstajniški kandidat, saj ga vstajniške skupine niso predlagale, pravi. "Sicer pa s pridevnikom vstajniški župan nimam težav, saj sem sodeloval na vstajah, govoril na vstajah, bil aktiven v skupini Skupaj za Maribor, ko smo pisali manifest." Nekatere skupine so se pozneje politizirale, druge so ostale v civilni sferi, nekaterih pa danes ni več, dodaja.
Z zanimanjem pričakuje strokovno analizo vstajniškega procesa, ko se bo kdo tega lotil, pove. "Zdi se mi, da je bila mariborska vstaja res 'iz želodca'. Zelo hitro so potem začeli iskati tudi interpretacije tega dogajanja. Medtem ko so na drugi strani ljubljanske vstaje šle od glave proti udom. Zaradi tega je bilo v Mariboru dostikrat malo nasmehov, nekateri so to doživljali kot velik, času primeren performans."
Sorodstvene povezave? No, politične sorodstvene povezave? Strici, tete? "Ne. To so takšne fine zgodbe. Najbolj zanimivo se mi je zdelo, ko sem slišal, da za mano stoji Zares – ne vem, ali je v Mariboru sploh še deset članov Zaresa. Ali neki miklavški klan … To so nekakšne propagandne floskule. Če jih pogledaš realno, je z njimi tako kot s strahom, okoli je votel, notri ga pa nič ni."
Našteje nekaj naključnih srečanj s Kanglerjem, po telefonu se nista nikoli slišala, skupnih prijateljev nimata, pravi. "On je lovec, jaz veslam."
Pet tisoč delovnih mest, ta bo zagotovila občina, gospodarstvo bo dodalo svoj delež, pravi. Stoodstotno pokritost mesta s kanalizacijo, skrb za ceste in svež denar iz tujine, nadaljuje. Investitorjem, ki bodo vlagali v Maribor, zdajšnji župan, če postane tudi prihodnji, obljublja subvencije za nova delovna mesta, vrnitev dela davščin, ki jih pri ustvarjenih novih delovnih mestih pobere država, in znižanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Napoveduje tudi spremembo podobe industrijske cone TAM s fleksibilnejšo umestitvijo v prostor in prilagojeno investitorjem. V Mariboru bi rad videl tudi proizvodnjo električnih vozil.
"Živimo v globalnem svetu in Slovenija ne bo mogla preživeti v zatohlosti lastnih dolin. Moramo se odpreti, ne smemo se bati. Ko smo se pred dobrimi dvajsetimi leti odločili za kapitalizem in ta tip demokracije, smo se odločili tudi za zasebno investiranje. Zdaj je nerealno pričakovati, da je mesto mogoče rešiti z lokalnim in državnim proračunom," miri tiste, ki jim njegovi azijski poslovni partnerji niso pogodu.
Pa turizem na Štajerskem? Recimo vinski. O njem mnogi govorijo kot o zamujeni priložnosti. Ni čisto tako, odgovarja Fištravec, ob tem pa napoveduje, da Avstrijcem, ki imajo danes po dolgem in počez z avtobusi natrpane vinske ceste onkraj meje, čez dvajset let na Štajerskem v tej panogi ne bodo več gledali v hrbet.
In če se zgodi, da se na mestni prestol v nedeljo spet zavihti Franc Kangler, ki mu raziskave javnega mnenja od vseh, ki Fištravcu stojijo naproti, kažejo najbolje? Mu bo stisnil roko in čestital? "To je hipotetično in nerealno vprašanje, saj gospod Kangler ne more zmagati," odgovarja.