Četrtek, 24. 10. 2013, 19.55
5 let, 7 mesecev
"Jutri bodo dovoljene sanje, danes rabimo keŠ!" (foto, video)
Radio Študent, ki je v 45. letu delovanja, je v dobrih štirih desetletjih odigral ključno vlogo pri nekaterih najpomembnejših dogodkih v sodobni slovenski družbi. Ustanovili so ga kot rezultat študentskega gibanja leta 1968.
"Ko so bile 9. maja 1969 iz študentskega naselja v Rožni dolini odposlane prve tri ure programa, se ni nikomur niti sanjalo, da bo RŠ ob koncu osemdesetih let odigral eno od glavnih medijskih vlog pri osamosvojitvi Slovenije," so v peticiji v podporo najstarejšemu nekomercialnemu študentskemu radiu v Evropi zapisali njegovi ustvarjalci. Prav Radio Študent, ki se še danes posveča vzgoji mladih, je v minulih desetletjih izvalil nekatere najboljše novinarje in voditelje.
Zaradi neurejenega financiranja, predvsem pa zaradi krčenja sredstev iz naslova študentskega dela so se pred časom odločili za več akcij v sklopu javne kampanje za zagotovitev obstoja Radia Študent.
V njih pozivajo odgovorne, predvsem Študentsko organizacijo univerze v Ljubljani (ŠOU) in tudi Univerzo v Ljubljani, Mestno občino Ljubljana, ministrstvo za izobraževanje, ministrstvo za kulturo, da zagotovijo stabilno dolgoročno financiranje Radia Študent. Od Agencije za pošto in elektronske komunikacije pa zahtevajo, da zagotovi frekvence za slišnost RŠ na vsem območju Slovenije.
Zato so danes popoldne pripravili protestni shod, med katerim prek radijskega prenosa v živo med drugim vse do 22.00 zbirajo sredstva donatorjev. Poimenovali so ga ReŠolucija. Kot je povedal v. d. direktorja Radia Študent Robert Mohorič, jih je do zdaj uspelo zbrati za okoli osem tisoč evrov donatorskih sredstev.
Sledil je premik na Kongresni trg, kjer so med drugim za uporniško ozračje poskrbele članice in člani ŽPZ Kombinat. Udeležencev shoda je bilo kljub slabemu vremenu občutno več, proti večeru so se prestavili pred Bikofe, kjer se nadaljuje študentska zabava.
Čeprav je bila udeležba manjša od napovedane, pa študenti, ki so prišli na shod, niso bili niti najmanj videti kot nezainteresirana, neaktivna mladina, kot predstavnike mlajše generacije danes tako radi opisujemo. Tisti, ki so na shodu bili, so bili videti še kako zainteresirani. Vsak naključni klepet je dal vedeti, da jim še zdaleč ni vseeno – ne za obstoj Radia Študent ne za prihodnost države in družbe.
Protest v podporo Radiu Študent je bil videti, kot da bi vsi skupaj vstopili v časovni stroj in se vrnili nekam v osemdeseta ali, še bolj nazaj, v davno leto 1968, ko je prav močno študentsko gibanje pomenilo glavno gonilo sprememb v državi in družbi.
Le strgane hlače in suknjiči, domači piškoti iz plastičnega zaboja in toast z namazom, ki si ga je prijateljsko delila skupina študentov na pločniku, so dali vedeti, da se je precej spremenilo od zlatih časov, ko so študirali (in dobivali službe) predstavniki generacij, ki je v minulih letih na noge postavila Radio Študent.