"Jutri bodo dovoljene sanje, danes rabimo keŠ!" (foto, video)

Radio Študent, ki je v 45. letu delovanja, je v dobrih štirih desetletjih odigral ključno vlogo pri nekaterih najpomembnejših dogodkih v sodobni slovenski družbi. Ustanovili so ga kot rezultat študentskega gibanja leta 1968.

"Ko so bile 9. maja 1969 iz študentskega naselja v Rožni dolini odposlane prve tri ure programa, se ni nikomur niti sanjalo, da bo RŠ ob koncu osemdesetih let odigral eno od glavnih medijskih vlog pri osamosvojitvi Slovenije," so v peticiji v podporo najstarejšemu nekomercialnemu študentskemu radiu v Evropi zapisali njegovi ustvarjalci. Prav Radio Študent, ki se še danes posveča vzgoji mladih, je v minulih desetletjih izvalil nekatere najboljše novinarje in voditelje.

Zaradi neurejenega financiranja, predvsem pa zaradi krčenja sredstev iz naslova študentskega dela so se pred časom odločili za več akcij v sklopu javne kampanje za zagotovitev obstoja Radia Študent.

V njih pozivajo odgovorne, predvsem Študentsko organizacijo univerze v Ljubljani (ŠOU) in tudi Univerzo v Ljubljani, Mestno občino Ljubljana, ministrstvo za izobraževanje, ministrstvo za kulturo, da zagotovijo stabilno dolgoročno financiranje Radia Študent. Od Agencije za pošto in elektronske komunikacije pa zahtevajo, da zagotovi frekvence za slišnost RŠ na vsem območju Slovenije.

Zato so danes popoldne pripravili protestni shod, med katerim prek radijskega prenosa v živo med drugim vse do 22.00 zbirajo sredstva donatorjev. Poimenovali so ga ReŠolucija. Kot je povedal v. d. direktorja Radia Študent Robert Mohorič, jih je do zdaj uspelo zbrati za okoli osem tisoč evrov donatorskih sredstev.

Začelo se je v Rožni dolini Protestni shod v podporo Radiu Študent se je začel pred menzo v študentskem naselju v Rožni dolini, kjer se je zbralo nekaj sto študentov. Med protestniki je tekalo nekaj malčkov in malčic iz študentskih družin, par psov, očitno vajenih množic iz lanskih vstaj, pa je povsem mirno opazovalo dogajanje. Iz zvočnikov so se slišali predvsem dobra glasba in občasni pozivi k donacijam in podpori. Glede na precej nizko udeležbo (to je na Facebooku potrdilo okoli 900 ljudi, shoda pa se jih je udeležilo okoli 400) je večina podpornikov dogajanje namesto pod jesenskim dežjem spremljala pred radijskimi sprejemniki na domačih kavčih.

Mala zdrizasta amebica Janija Kovačiča Okoli 17. ure se je množica začela premikati proti filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je sledil krajši glasbeni program. "Hej, človek, poglej! Si to ti ali je to le mala zdrizasta amebica?" je zapel Jani Kovačič in verz precej zgovorno namenil "vsem tistim, ki jih danes ni tukaj".

Sledil je premik na Kongresni trg, kjer so med drugim za uporniško ozračje poskrbele članice in člani ŽPZ Kombinat. Udeležencev shoda je bilo kljub slabemu vremenu občutno več, proti večeru so se prestavili pred Bikofe, kjer se nadaljuje študentska zabava.

Čeprav je bila udeležba manjša od napovedane, pa študenti, ki so prišli na shod, niso bili niti najmanj videti kot nezainteresirana, neaktivna mladina, kot predstavnike mlajše generacije danes tako radi opisujemo. Tisti, ki so na shodu bili, so bili videti še kako zainteresirani. Vsak naključni klepet je dal vedeti, da jim še zdaleč ni vseeno – ne za obstoj Radia Študent ne za prihodnost države in družbe.

"Jutri bodo dovoljene sanje, danes rabimo keš!" Zgovorni in izvirni transparenti, kot so "Jutri bodo dovoljene sanje, danes rabimo keš,", "Kapital killed the Radio Star", "Naj pade vlada RS, naj vlada RŠ!", "Šou mi d mani", "RŠ ne damo", "Pof... ste vse, sam RŠ pa ne", "RuŠimo banalno" ter "Poslance na minimalce", tega si je starejša gospa s flomastrom napisala na majico, so povedali več, kot bi milijoni besed. Le protestniški vzklik "Raje brez trave kot brez Radia Študent" se glede na vonjave, ki so se širile med manjšo množico protestnikov, na shodu ni uresničil.

Protest v podporo Radiu Študent je bil videti, kot da bi vsi skupaj vstopili v časovni stroj in se vrnili nekam v osemdeseta ali, še bolj nazaj, v davno leto 1968, ko je prav močno študentsko gibanje pomenilo glavno gonilo sprememb v državi in družbi.

Le strgane hlače in suknjiči, domači piškoti iz plastičnega zaboja in toast z namazom, ki si ga je prijateljsko delila skupina študentov na pločniku, so dali vedeti, da se je precej spremenilo od zlatih časov, ko so študirali (in dobivali službe) predstavniki generacij, ki je v minulih letih na noge postavila Radio Študent.