Je Zoran Milanović razkril hrvaški tajni načrt glede arbitraže?

Lani poleti je hrvaški Večernji list objavil posnetke prisluhov, na katerih slovenski član arbitražnega sodišča Jernej Sekolec in slovenska zastopnica pred sodiščem, uslužbenka zunanjega ministrstva Simona Drenik pogovarjata o odprtih vprašanjih iz arbitraže med Slovenijio in Hrvaško. Prisluhi so razkrili sporno ravnanje, saj so stiki med zastopniki države in sodniki, ki odločajo o arbitražnem vprašanju, prepovedani.

Uradni Zagreb je po objavi prisluhov postopek označil kot kompromitiran in napovedal odstop od arbitraže. Slovenija je temu nasprotovala. Sledila je menjava slovenskega in hrvaškega arbitra. Na mednarodnem arbitražnem sodišču so po nekaj mesecih mirovanja vnovič zagnali postopek in državi pozvali k predložitvi dodatnega gradiva. Naslednje zaslišanje glede vprašanja dostopa do odprtega morja, s katerim sta se Slovenija in Hrvaška obrnili na arbitražo, je sodišče razpisalo za marec.

Milanovićeva izjava, ki dokazuje vpletenost hrvaških obveščevalcev Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) je zdaj pripravil analizo prisluhov telefonskim pogovorom v zvezi z arbitražo o meji s Hrvaško.

Po njihovem mnenju izjava nekdanjega hrvaškega premierja Zorana Milanovića, da si Dragan Lozančić, direktor hrvaške varnostno-obveščevalne agencije (SOA), "zasluži najvišje državno odlikovanje zaradi nekaterih svojih dosežkov, ki jih poznajo le on (Milanović), Kolinda Grabar-Kitarović, predsednica Republike Hrvaške, in še nekaj posameznikov", dokazuje, da so prepisi in zvočni posnetki, ki so se "pojavili" v medijih, delo hrvaške obveščevalne agencije.

Tajni politični načrt, da kompromitirajo Slovenijo "Način, na katerega Milanović 'zagovarja' Lozančića, da je junak, ki si zasluži odlikovanje, jasno nakazuje, da je Hrvaška z obveščevalno akcijo dobila inkriminirani telefonski pogovor, nikakor pa ne s partnerskim sodelovanjem z neko obveščevalno agencijo ali službo. Prav tako to nakazuje, da je obstajal tajni politični načrt na Hrvaškem, da kompromitirajo Slovenijo in tako kontaminirajo arbitražno sodišče. Navodilo, da to opravi, je dobila obveščevalna služba," meni Ifimes.

"Vprašanje, kaj je mislil Milanović s tem. Lahko da tudi to, kar pravi Ifimes. Če je bila Milanovićeva želja, da zruši arbitražo, potem je bil to gotovo največji uspeh obveščevalne službe. Ni pa rečemo, da so sami prisluškovali. Mogoče so prisluhe pridobili, kdo jih je njihov avtor, je pa drugo vprašanje," meni obramboslovec Klemen Grošelj.

Je mogoče, da sta posnetke Hrvatom predala Sekolec ali Drenikova? V poročilu Ifimes opozarja tudi na realno možnost, da je visoka uradnica ministrstva za zunanje zadeve Simona Drenik po nalogu nekoga ali samostojno posnela telefonske pogovore s slovenskim predstavnikom na arbitražnem sodišču Jernejem Sekolcem, ali pa da je pogovore snemal Sekolec kot neke vrste dokaz ali pa po naročilu nekoga.

"Upam, da ni tako. Verjetnost je majhna, možnost pa vedno obstaja. Pričakujem, da je bila protiobveščevalna dejavnost tako močna, da bi to preprečila. Na podlagi posnetkov menim, da so jima prisluškovali, in dvomim, da bi kateri izmed njiju bil vir. Mislim, da bi zdaj že vedeli, če bi se to res zgodilo," pravi Grošelj.

Podrobnih odgovorov v kratkem ne bomo dobili Ifimes se še sprašuje, kaj je razlog, da javnost v Sloveniji ni obveščena, kaj so naredili pristojni slovenski organi, da bi podali točne in zanesljive odgovore, kako se je lahko zgodilo, da so telefonske razgovore visokih slovenskih uradnikov snemali, in zakaj so končali v rokah hrvaških obveščevalcev.

"To je področje delovanja obveščevalnih služb. Države so pri razkrivanju teh podatkov vedno malo zadržane. Mislim, da podrobnejših odgovorov v kratkem ne bomo dobili. Mogoče kdaj pozneje, ob odpiranju arhivov," je sklenil Grošelj.