Je to rešitev za korupcijo pri velikih infrastrukturnih projektih?

Predsednik KPK Robert Šumi je na današnji novinarski konferenci spomnil, da komisija s ciljem zaščite javnega interesa odločevalcem podaja tudi razna priporočila, ko na določenem področju zazna določena korupcijska tveganja. Za priporočila, ki so jih ta teden poslali vladi in DZ, so aktivnosti po njegovih besedah izvajali od lanske spomladi, ko je v javnosti začela potekati intenzivnejša razprava o projektu nove nuklearke v Krškem (JEK 2).

Pri pripravi so pregledali mednarodno prakso in poglobili znanje o preteklih izkušnjah z velikimi projekti v Sloveniji. Cilj je bil pripraviti enovit dokument s priporočili, ki bi odgovorila na vsa tveganja pri takih velikih državnih projektih.

Kje se skriva največ korupcije?

Ob tem je Šumi izpostavil, da so po njihovih izkušnjah največja korupcijska tveganja v fazah, ko javno naročilo še ni v teku. Takrat se namreč oblikujejo potrebe in v predhodnih pogovorih s potencialnimi izvajalci tudi kriteriji za izbor pri javnem naročanju. Tudi zato se zavzemajo za celovito ureditev vseh faz velikih projektov.

Šumijeva namestnica Tina Divjak je medtem opozorila, da je pri velikih infrastrukturnih projektih, predvsem na področju prometa in energetike, v igri vedno veliko sredstev, različnih interesov in udeležencev, kar pomeni tudi večja korupcijska tveganja.

Razpršena zakonodaja, posebni zakoni, kaos

Pojasnila je, da imamo v Sloveniji zelo razpršeno zakonodajo, ki določene faze projektov, recimo presojo vplivov na okolje ali javno naročanje, zelo natančno določa. Obstaja pa tudi veliko nedorečenih faz. To vodi do sprejemanja posebnih zakonov za posamezne naložbe, primeri so drugi tir Koper–Divača, gradnja lakirnice družbe Magna Steyr pri Hočah in napovedan poseben zakon za JEK 2.

Krovni zakon: od ideje do realizacije

KPK zdaj priporoča sprejem krovnega zakona, ki bi enotno uredil vse od načrtovanja do priprave, potrjevanja, izvajanja, gradnje, spremljanja in nadzora nad velikimi infrastrukturnimi projekti. "Govorimo torej o celostnem procesu od ideje do izvedbe oziroma do obratovanja in uporabe neke infrastrukture," je dejala Divjak.

Zakon naj bi opredelil, za katere projekte bo veljal, in določil, da morebitni posebni zakoni le dopolnjujejo krovnega. Glede same vsebine pa so na komisiji pripravili več sklopov priporočil.

Stroga pravila za javna naročila

Na področju javnega naročanja bi morale biti izjeme od izvajanja določil zakona o javnem naročanju jasno opredeljene in obrazložene. Postopke bi praviloma moral voditi organ, odgovoren za projekt, brez zunanjih izvajalcev. Na javno naročilo se ne bi smel prijaviti noben ponudnik, ki je kakorkoli upravljavsko ali lastniško povezan z osebami, ki sodelujejo v javnem naročilu oz. z njihovimi družinskimi člani.

Izjavo o lastniški strukturi bi bilo treba razširiti na lastništvo vseh povezanih družb s ponudniki. Hkrati bi moral biti vsak projekt opremljen s posebno šifro, ki bi se uporabljala pri vseh javnih naročilih in pri vseh izplačilih, povezanih s projektom. Tako bi bila zagotovljena stoodstotna sledljivost finančnega toka.

Transparentnost za vsak evro

Krovni zakon naj bi po priporočilih KPK vključeval določbe s področja zagotavljanja transparentnosti, gospodarnosti in učinkovitosti procesa. Za vsak projekt bi bilo treba opraviti analizo potreb in oblikovati alternative. Določiti bi bilo treba tudi metodologijo za spremljanje in nadzor procesa, vključno z oceno tveganj in ukrepi za njihovo obvladovanje. Zagotovljeni bi morali biti sprotni pregledi posameznih faz glede zakonitosti, transparentnosti, učinkovitosti in gospodarnosti.

Krovni zakon bi moral vključevati tudi določbe s področja transparentnega obveščanja javnosti. Ob začetku odločanja o projektu bi bilo tako treba javnost obvestiti o časovnem okviru, fazah projekta in možnostih za posvetovanje z javnostjo. Javno bi bilo treba objaviti predloge in komentarje javnosti v javnih obravnavah ter odgovore nanje, vse alternative izvedbe projekta, imena strokovnjakov, zapise o stikih in sestankih, vključno z lobističnimi stiki, ter vse dokumente v procesu, ki niso tajne narave.

Zunanji nadzor kot obvezna praksa

Poseben sklop je namenjen uvedbi obveznega zunanjega strokovnega in civilnega nadzora nad vsemi fazami projekta. Opredeljene naj bodo oblike nadzora, vključno z obveznostmi in pristojnostmi članov nadzora.

Zagotoviti bi bilo treba ustrezna finančna sredstva za delovanje nadzora oz. nadomestila za sodelujoče v nadzoru ter članom takih nadzornih organov omogočiti vpogled v vse podatke, vključno s tajnimi podatki in poslovnimi skrivnostmi. Pri tem pa bi morali nadzorniki iti skozi enake postopke varnostnega preverjanja, kot gredo državni uradniki. Prav odsotnost finančnih nadomestil in pomanjkljiv oz. omejen dostop do podatkov sta po oceni KPK najpomembnejši pomanjkljivosti, ugotovljeni pri civilnem nadzoru projekta drugega tira.

Tri mesece časa za odziv

Vlada in DZ imata zdaj tri mesece časa, da se opredelita do priporočil, njun odziv pa ni obvezen. Šumi je prepričan, da so priporočila komisije koristna. Na KPK po njegovih besedah menijo, da je trenutno idealen čas za razpravo o teh priporočilih, saj glave "niso razgrete" zaradi razprav o JEK 2 in podobnih projektih.

Novice Policaj – narkoboss iz Zadra: prodajal drogo in kupoval nepremičnine

Novice Oprostilna sodba na veliki petek. Kaj pomeni za Janšo?

Novice Ukrajinci s poneverjenim denarjem kupovali hotele na Hrvaškem