SiolNET. Novice Slovenija
7,15

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Je drugi tir nujno potrebna investicija ali le zapravljanje davkoplačevalskega denarja?

7,15

termometer

 | Foto: Ana Kovač
Foto: Ana Kovač

"Drugi tir je smiseln, če bodo po njegovi zgraditvi storitve v Luki Koper boljše in cenejše," pravi direktor podjetja Bauhaus Slovenija Samo Kupljen. "Če Luka Koper in Slovenske železnice potrebujejo drugi tir, naj si izposodijo denar in ga zgradijo," pa poudarja podjetnik Matej Kovač.

Cerarjevi sprejeli zakon o milijardnem projektu​


Ob današnji vladni potrditvi predloga zakona o drugem tiru, ki bo po prvih ocenah predvidoma stal okoli milijardo evrov, smo se z gospodarstveniki in ekonomisti pogovarjali o tem, ali je gradnja projekta smiselna in ali se je vlada Mira Cerarja loteva na pravi način.


Preberite še:
Drugi tir - nasedla naložba za nasedlo državo 
Koalicija usklajena, v Kopru se kuhajo težave


"Zanimajo me tudi reference in imena ljudi, ki so izračunali, da bo projekt stal milijardo evrov, potem pa se lahko pogovarjamo o tem, ali je predračunska cena realna." | Foto: Klemen Korenjak "Zanimajo me tudi reference in imena ljudi, ki so izračunali, da bo projekt stal milijardo evrov, potem pa se lahko pogovarjamo o tem, ali je predračunska cena realna." Foto: Klemen Korenjak Matej Kovač, podjetnik: Imam slab občutek, saj gre spet za neko udarniško akcijo interesnih skupin. Imamo neko medijsko licitiranje ekonomske upravičenosti projekta, nikoli pa niso bili dejansko predstavljeni ekonomski razlogi, da se drugi tir izplača oziroma da je v gospodarskem interesu celotne države. Če Luka Koper in Slovenske železnice potrebujejo drugi tir, naj si izposodijo denar in ga zgradijo. Vprašanje pa je, ali bi jim ga kdo posodil.

Vlada nam je dolžna razkriti imena ljudi, ki so predvideli ceno projekta, in njihove reference, torej kdaj so že naredili dober načrt za kakšen investicijski projekt, da ne bomo spet ugibali, kdo so, kot pri ceni premoga za Termoelektrarno Šoštanj.

 

"Alternativni predlogi dveh civilnih iniciativ strokovnjakov, ki sta se pojavili v zadnjem letu, so povzročili, da se debate končno vrtijo okoli bistvenega, to so stroški projekta." | Foto: Matej Leskovšek "Alternativni predlogi dveh civilnih iniciativ strokovnjakov, ki sta se pojavili v zadnjem letu, so povzročili, da se debate končno vrtijo okoli bistvenega, to so stroški projekta." Foto: Matej Leskovšek Igor Masten, ekonomist: Gradnja železniške infrastrukture je brez dvoma potrebna. Mednarodni denarni sklad ugotavlja, da je izvedba ustreznih infrastrukturnih investicij učinkovita in da lahko pripeljejo države do višje trajne gospodarske rasti. Pogoj pa je, da so ti projekti izvedeni na stroškovno učinkovit način, ne pa da se javni proračunski denar preliva v zasebne roke.

Alternativni predlogi dveh civilnih iniciativ strokovnjakov, ki sta se pojavili v zadnjem letu, so povzročili, da se debate končno vrtijo okoli bistvenega, to so stroški projekta. Gre za vprašanje tveganja podražitve projekta, ki ga omenjajo že zakonska gradiva, in temu bi moralo biti posvečene več pozornosti, da se najde stroškovno učinkovit način izvedbe. Hitro namreč lahko pridemo od točke, ko bi bil projekt ekonomsko koristen za državo, Luko Koper in Slovenske železnice, do točke, ko zaradi stroškovne neučinkovitosti ne bo imel ekonomske dodane vrednosti. Ta razprava je bistveno boljša kot v preteklosti, ko se je samo navijalo, kako super bodo multiplikatorski učinki.

 

"Pristop k investiciji je neprofesionalen. Ne verjamem, da je mogoče s takšnim projektnim in organizacijskim pristopom takšen posel korektno in dobro izpeljati." | Foto: STA "Pristop k investiciji je neprofesionalen. Ne verjamem, da je mogoče s takšnim projektnim in organizacijskim pristopom takšen posel korektno in dobro izpeljati." Foto: STA Bogomir Kovač, ekonomist: Gre za javno infrastrukturo in običajno je to, zlasti pri železnicah in cestah, stvar države. Kako država to financira, pa je druga stvar. Pristop tako imenovanega posebnega podjetja za gradnjo drugega tira 2TDK ter način, kako se je vlada tega lotila in kako vodi ta projekt, kažeta, da vlada temu ni dorasla, predvsem v organizaciji in glede na pristop pri postavitvi tega podjetja.

Pridobitev evropskih sredstev, zaradi katerih zdaj hitijo, je v zraku, nejasna je tudi vloga drugih partnerjev. Luka Koper je edini partner s finančnim tokom, ki ji dopušča takšno investiranje, a to ni naloga pristanišča, saj mora skrbeti za svojo infrastrukturo, ni pa dolžno financirati tako imenovanih globalnih tirov. Položaj preostalih partnerjev, recimo Madžarske, je povsem nejasen. 

Danes hitimo z zakonodajo, ne da bi imeli karkoli pokrito. Imamo družbo, na katero smo vezali celotno vodenje projekta in ki ima povsem nedoraslo vodstvo. Pristop k investiciji je neprofesionalen. Ne verjamem, da je mogoče s takšnim projektnim in organizacijskim pristopom takšen posel korektno in dobro izpeljati.

 

"Drugi tir je smiseln, če bodo po njegovi zgraditvi storitve v Luki Koper boljše in cenejše." | Foto: Bor Slana "Drugi tir je smiseln, če bodo po njegovi zgraditvi storitve v Luki Koper boljše in cenejše." Foto: Bor Slana Samo Kupljen, Bauhaus Slovenija: Če bo storitev po končanem projektu cenejša in boljša, kot so zdaj storitve pristanišč na Reki, v Bremnu, Hamburgu, Rotterdamu in Amsterdamu, potem je to zelo smiselno. Potem bi Bauhaus svoje zabojnike za Avstrijo, Madžarsko, Slovenijo, Hrvaško, v prihodnje pa tudi za Srbijo preusmeril v Koper, sicer pa bomo ostali tam, kjer smo zdaj.

 


"Bojim se, da bomo zaradi kratkoročnih interesov gradbincev dobili še en Teš, večkrat preplačan nekonkurenčen projekt, ki ga bo celotno slovensko gospodarstvo plačevalo še desetletja." | Foto: Matej Leskovšek "Bojim se, da bomo zaradi kratkoročnih interesov gradbincev dobili še en Teš, večkrat preplačan nekonkurenčen projekt, ki ga bo celotno slovensko gospodarstvo plačevalo še desetletja." Foto: Matej Leskovšek Ivo Boscarol, Pipistrel: Drugi tir je izredno pomemben za slovensko gospodarstvo in njegove nadaljnje razvojne priložnosti, zato se tudi vse vlade vsaj deklarativno redno pozitivno opredeljujejo do tega projekta. Žal jim potem redno zmanjkuje volje za konkretne korake.

Tudi ta vlada kaže, da bi rada naredila nekaj več, a žal ne razume, kdo naj v tovrstno javno infrastrukturo vlaga in predvsem koliko lahko tak projekt stane. Če Luka Koper že gradi celotno pristanišče in se praktično samostojno financira, ne vem, ali je korektno, da se ji zdaj z zakonom nalaga še obsežne dodatne finančne obveznosti za gradnjo tira, saj z njim nima nič. Take ideje lahko zrastejo le v glavah ljudi, ki nimajo prav veliko stika z realnostjo.

Veliko potujem po svetu in Luka Koper vedno pohvalijo, ker dela dobro. Nujno je, da tako tudi ostane in da preživi. Če jo bomo s koncesnino desetih ali več milijonov naredili nekonkurenčno in bo pretovor šel v sosednja pristanišča, tudi drugega tira ne potrebujemo. Včasih res ne razumem kratkovidnosti naše politike in njenih strelov v koleno. Luka je servis drugemu tiru in njegovim uporabnikom. Če že kdo, bi po mojem mnenju koncesnino morale plačevati železnice, pa ne samo Slovenske železnice, in njihovi končni uporabniki. Upam, da bo politika začela končno razmišljati dolgoročno in predlagateljem takih zakonov raje zagotovila brezplačne počitnice nekje na drugem koncu sveta, da ne bodo delali škode našemu gospodarstvu.

Drugi tir in Luka sta zelo velik potencial za gradbince, ki seveda lobirajo, da se drugi tir zgradi čim prej in čim dražje. Njih ne zanimata niti Luka niti drugi tir, samo posel. Dodatna cena pa se seveda najlažje prevali z zakonom na Luko. Če bi se država obnašala kot dober gospodar, bi to presekala in gledala na dolgoročne učinke za celotno gospodarstvo. Projekt bi naredila racionalen, Luko in drugi tir pa konkurenčna.

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 13
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin