Sreda, 29. 3. 2017, 15.23
7 let, 1 mesec
Drugi tir: koalicija usklajena, v Kopru se kuhajo težave
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,48
4
Koalicijske stranke so soglasno podprle predlog zakona o drugem tiru, pričakujejo pa tesno sodelovanje Luke Koper, je danes sporočil sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben. Luka Koper je že včeraj dejala, da predloga ne podpira, novim obremenitvam se upirajo tudi prevozniki.
Na zadnji dan šestdnevne javne razprave (brez upoštevanja konca tedna je trajala le štiri dni) o predlogu zakona o drugem tiru naj bi se koalicija uskladila o predlogu zakona o drugem tiru, ki ga minister Peter Gašperšič sicer sprejema nenavadno hitro (več v spodnjem okvirju).
V SD in DeSUS so včeraj izrazili pomisleke o hitrosti sprejemanja zakona. Prvega moža poslanske skupine SD Matjaža Hana je – vsaj do včeraj – skrbela tudi vloga Madžarske, ki naj bi prek lastniškega deleža v 2TDK sofinancirala gradnjo. Sprašuje se, kaj bo Madžarska v zameno za sofinanciranje drugega tira zahtevala od Slovenije.
Cilj Gašperšičevih je, da je predlog v četrtek sprejet na vladi. Če je politika usklajena, pa predlogu nasprotujejo tako v Luki Koper kot tudi tovornjakarji, ki naj bi po predlogu letno vplačevali po 10 milijonov evrov v malho upravljavca drugega tira 2TDK.
Obala na nogah
V Luki Koper so predlog zakona ocenili kot nesprejemljiv. Moti jih predvsem določba, po kateri naj bi Luka po novem plačevala takso na pretovor (več o tej v nadaljevanju). V prvem letu uvedbe naj bi taksa po izračunu vlade prinesla 10 milijonov evrov, v Luki pa menijo, da so vladne ocene premile. Po njihovem izračunu, ki naj bi temeljil na statistiki pretovora v lanskem letu, bi morala Luka letno prispevati slabih 18 milijonov evrov. Gašperšič je danes dejal, da pričakuje sodelovanje Luke Koper, da pa se je pripravljen pogovarjati o tem, ali naj se dvigne koncesija, ki jo Luka že plačuje, ali uvede nova taksa.
Sindikalist Mladen Jovićić je danes opozoril, da je po njihovem mnenju obravnava podjetij, ki bodo imela koristi od drugega tira, neenakopravna. "Zakaj bo Luka Koper za drugi tir dajala milijone, Slovenske železnice pa nič," se je vprašal.
Predstavnik delavcev v nadzornem svetu Luke Koper Marko Grabljevec je v izjavi, ki jo lahko poslušate v spodnjem videu, opozoril na to, da bi nova dajatev zmanjšala dobičkonosnost Luke, kar bi državi kot večinskemu delničarju prineslo manj dividend.
Proti tudi tovornjakarji
Predlogu nasprotujejo tudi tovornjakarji, ki bi morali po predlogu zakona 2TDK sofinancirati s plačevanjem višjih cestnin.
Prvi mož Slovenskih železnic Dušan Mes je na drugi osnutek zakona ocenil kot dober. Kot je dejal za STA, je železnicam ključno, da ostanejo upravljavec železniške infrastrukture, tudi drugega tira, in da se breme naložbe med vse akterje sorazmerno porazdeli.
Šest odgovorov na vprašanja o drugem tiru
V nadaljevanju povzemamo, kako bi ministrstvo reševalo nekaj – predvsem finančnih – vprašanj v zvezi z gradnjo drugega tira.
Kdo bo financiral drugi tir?
Predračunska vrednost projekta je milijarda evrov. Taka je predvidena finančna konstrukcija.
Kje bo 2TDK dobil prvih 400 milijonov evrov?
Polovico bo prispevala država iz proračunov za letošnje in prihodnje leto v skupni višini 200 milijonov evrov. Predlog zakona predvideva, da bi v letošnjem letu plačali 190 milijonov evrov, in sicer 20 milijonov v treh mesecih po uveljavitvi zakona za pripravljalna dela, preostalo pa do konca leta. Denar je že zagotovljen v proračunu.
Drugo polovico zneska bo predvidoma prispevala Madžarska, morda tudi Češka in Slovaška. Druge države ali osebe javnega prava lahko kot družbeniki vstopijo v 2TDK na podlagi mednarodnega sporazuma, ki ga ratificira državni zbor. Delež drugih držav pri tem ne sme preseči deleža Slovenije.
Kdo bo zagotovil denar za obratovanje drugega tira?
Podjetje 2TDK bo dodatne vire za gradnjo in obratovanje drugega tira v prihodnjih letih pridobivalo iz povečane uporabnine za železnice, na novo uvedenega pribitka na cestnino, takse na pretovor, plačila za dosegljivost ter prihodkov iz gospodarjenja.
Uporabnino železnice prevoznikom zaračunavajo že danes (kot plačilo za prevoz z vlakom), Gašperšič pa predlaga, da bi jo lahko vlada s sklepom zvišala, razlika pa bi bila prihodek 2TDK.
Pribitek k cestnini bo uvedla vlada s sklepom in tudi določila ceste, kjer se bo ta plačeval, obračunaval pa ga bo Dars. Plačevali ga bodo le vozniki težkih tovornih vozil, skupaj s cestnino. Na ministrstvu predvidevajo, da bo pribitek na cestnino prihodnje leto, ko naj bi ga uvedli, prinesel 11,4 milijona evrov in naj bi se z leti postopno povečeval z rastjo prometa.
Zakon z začetkom prihodnjega leta uvaja tudi takso na pretovor v koprskem pristanišču, ki jo bo plačevala Luka Koper. V prvem letu uvedbe naj bi taksa prinesla 10 milijonov evrov (v Luki ocenjujejo, da bo znesek precej višji) in naj bi se vsako leto postopno povečevala z rastjo pretovora v pristanišču. Vrsto tovora in višino takse bo določila vlada.
Plačilo za dosegljivost bo država plačevala družbi 2TDK zato, da družba zagotavlja dosegljivost oziroma dostopnost drugega tira za izvajanje železniških prevozov. Plačilo bo odvisno od časa, ko bo drugi tir na razpolago za izvajanje prevozov in od kakovosti zagotavljanja storitev dosegljivosti drugega tira, navaja zakon. Zakon predvideva, da bo proračun za finančno vzdržnost projekta po njegovi izgradnji leta 2025 za to namenil med 30 in 40 milijonov evrov.
Se lahko gradnja podraži?
O tem vprašanju je v predlogu zakona, ta je narejen na podlagi študije, ki vrednost projekta ocenjuje na milijardo evrov, le malo govora. Ministrstvo v predlogu piše, da "tveganja prekoračitve predračunske vrednosti obstajajo".
V nadaljevanju navedejo, da jih bo treba obvladovati s "strogim upravljanjem projekta in konkurenčnostjo postopkov oddajanja del izvajalcem".
Kakšno vlogo z zakonom dobiva 2TDK?
V primeru sprejema zakona bo 2TDK, ki je danes svetovalno podjetje, postal investitor. Zakon določa, da bo družba 2TDK skrbela za izvedbo pripravljalnih del, izvajanje finančnega inženiringa, gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom. S sprejemom bi na podjetje prenesli tudi gradbeno dovoljenje, ki ga je država pridobila lani.
Podjetje bo pridobilo koncesijo za 45 let. Za ta čas bo stavbno pravico dobil 2TDK, zemljišče pa bo ostalo v lasti države, predvideva zakon.
Pozneje bo infrastruktura prešla v last države. Do takrat naj bi bila "pretežno amoritzirana", kar bi pomenilo, da državi ne bi bilo treba plačevati "znatnih zneskov za neamortizirano vrednost infrastrukture". V tem obdobju naj bi bila poplačana najeta posojila in vrnjena vložena sredstva sovlagateljem.
Kaj pa, če se 2TDK zgodi stečaj?
V primeru insolvenčnega postopka drugi tir ne bo mogel biti del stečajne mase brez soglasja države. V tem primeru bi država vplačala tolikšen delež vrednosti objekta in pripadajočih naprav, kot je ostalo do poteka roka koncesije. Podjetje sicer na infrastrukturo ne sme vpisovati obremenitev, razen služnosti.
Po desetletjih obotavljanja zdaj gori
Zakon o drugem tiru bo vlada sprejemala po nujnem postopku. Projekt drugega tira, za katerega so prve študije delali že v devetdesetih letih, od takrat pa je bil v krempljih političnega kupčkanja, je zdaj namreč postal neodložlijv, njegov zastoj pa bi po mnenju ministrstva, ki ga vodi Peter Gašperšič, povzročil nepopravljivo škodo.
Če zakon ne bo pravočasno sprejet, se družba 2TDK, ki bedi nad gradnjo in bi jo zakon določil kot investitorja, namreč ne bo mogla prijaviti na razpis za 250 milijonov evrov evropskih sredstev (rok za prijavo je 14. julij), s tem pa bi se podrla finančna konstrukcija projekta.
"V primeru nesprejetja zakona bo nastala občutna gospodarska škoda. Železniška povezava med Koprom in Divačo je že preobremenjena, vsako dodatno odlašanje z začetkom izvajanja investicije pa to škodo še dodatno povečuje," so na ministrstvu zapisali v predlog zakona.
4