Janša: O imenovanjih v Beneško komisijo verjetno odločitev sodišča

V tem primeru bi bila odločitev sodišča po njegovih besedah merilo tudi za drugih 170 kadrovskih imenovanj v času prejšnje vlade brez polnih pooblastil. Vlada je na sredini seji sprejela sklep, da je imenovanje Ribičiča in Wedam Lukićeve za obdobje štirih let, od 18. januarja 2012 do 17. januarja 2016, pravno neveljavno zaradi nepristojnosti prejšnje vlade v konkretnem primeru. Ribičič: O razrešitvi odloča komisija Ribičič je v odzivu na odločitev vlade v imenu obeh članov poudaril, da po pravilih Beneške komisije o razrešitvi njenih članov brez njihovega soglasja odloča komisija, zato bosta oba člana počakala na odločitev komisije. Janša: Sklep prejšnje vlade je bil nelegitimen "To verjetno tehnično drži, vendar onadva nista bila razrešena. Vlada je samo ugotovila, da je bil sklep, s katerim je prejšnja vlada, ki ni imela polnih pooblastil, izvedla to imenovanje, pač nelegitimen," je povedal Janša v odzivu na Ribičičeve besede. "Zadeva bo verjetno prišla na sodno instanco," je še dejal. "Tako kot bo sodišče odločilo, tako bo, ne samo za ta primer, ampak za številne druge primere, ki so nekje v zraku, tudi iz tega vmesnega obdobja," je dodal. Vlada, ki ni imela polnih pooblastil, je po Janševih besedah izvedla 170 kadrovskih imenovanj, večino popolnoma brez potrebe, saj ni šlo za nujne zadeve. "Ravnanje je treba postaviti v jasne pravne okvire "Glede na to, da se je to zgodilo prvič, je to ravnanje pač treba postaviti v jasne pravne okvire," je poudaril Janša.

Če bo sodni organ presodil, da vlada, ki nima pooblastil, to lahko počne, bodo to počele tudi vse prihodnje vlade, če bo presodil, da ni tako, pa tudi nobena prihodnja vlada tega ne bo počela, je še povedal premier.

"Ne gre za imena, gre za princip" "Torej, ni šlo za razrešitev, šlo je za odpravo sklepa in s tem Beneška komisija nima nič, to je naš notranji problem," je menil Janša in spomnil, da vlada tudi še ni nikogar na novo imenovala, ker želi, da se stvar pravno razčisti.

"Ne gre za imena, gre za princip," je sklenil premier.

Möderndorfer: Preklic imenovanja članov je napad na sodstvo Vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer pa je odločitev vlade označil za oster napad politike na sodno vejo oblasti oz. sankcioniranje bivših ustavnih sodnikov.

Möderndorfer je v izjavi za medije spomnil, da sta Ribičič in Wedam Lukićeva sodelovala pri odločanju ustavnega sodišča o izbrisanih, ki jo je SDS ostro kritiziral. Sam sicer ne verjame, da je bil to razlog za odločitev vlade, pri čemer je prebral navedek iz koalicijske pogodbe, da bodo "v Sloveniji ustvarili enakopravne pogoje za napredovanje v družbi tako, da se bo ljudi ocenjevalo po sposobnostih in osebni poštenosti, ne pa po njihovi politični pripadnosti oz. pripadnosti klanu, lobiju, forumu ali cehu. Kadrovali bomo izključno po sposobnostih, osebni poštenosti in pripravljenosti, da izvajajo program vlade".

"Nesposobna zaradi strokovnosti ali zaradi svojega političnega nazora?" Möderndorfer se pri tem sprašuje, ali sta bivša ustavna sodnika in strokovnjaka za ustavno pravo sposobna ali nesposobna zaradi strokovnosti ali zaradi svojega političnega nazora in ali gre za pripravo terena, da se predlaga nekoga drugega.

Vlada ne more kar tako preklicati odločitve Če vlada vztraja, da je bila odločitev prejšnje vlade nelegalna, ker je opravljala tekoče posle, v Pozitvni Sloveniji predlagajo, da to odločitev legalizira s ponovno potrditvijo Ribičiča in Wedam Lukićeve. Vlada Boruta Pahorja je po besedah Möderndorferja to odločitev sprejela z vso odgovornostjo in naslednja vlada ne more kar tako preklicati te odločitve.

Pirnat: To tako ne gre Pravnik Rajko Pirnat pa je dejal, da bi lahko morebitno neveljavnost takšnega akta ugotavljalo samo sodišče v upravnem sporu, če bi ga kdo sprožil. Pirnat je prepričan, da vlada ne more kar tako razveljavljati svojih aktov, saj bi lahko potem vsaka nova vlada razveljavljala odločitve prejšnje. "To tako ne gre," pravi.

"Tekoči posli ne predstavljajo nobene pravne omejitve" Tudi sicer se mu pojem tekočih poslov zdi "neumnost." "Gre pač za opravljanje poslov vlade. Vlada bi morala res imeti neko politično samoomejevanje glede tega, kaj dela, ampak tekoči posli ne predstavljajo nobene pravne omejitve," je dejal.

"Če vlada meni, da je bilo s postopkom kaj narobe, naj izvede postopek razrešitve" Pirnat v zvezi s tem pojasnjuje, da je akt imenovanja poseben akt, s katerim nekdo dobi neke pravice, take akte pa je mogoče razveljaviti samo po postopku, ki je predviden z zakonom oziroma po pravilih, ki so za to predvidena. "Če vlada meni, da je bilo s postopkom kaj narobe, naj izvede postopek razrešitve," pravi.

Samega imenovanja Ribičiča v Beneško komisijo s strani prejšnje vlade pa, kot pravi, ne more ocenjevati, saj niti ne ve, ali je prejšnjim članom potekel mandat ali je morda obstajal kakšen drug razlog, da je bilo treba to imenovanje izpeljati. Dodaja pa: "Morda imenovanje res ni bilo tako nujno, ampak to še ne pomeni, da je akt o imenovanju zato neveljaven."

Pravnik Miro Cerar zaradi odsotnosti s primerom ni seznanjen. Po njegovih besedah gre za mejni primer, ki ga ne pozna dovolj dobro in bi ga moral najprej preučiti. Direktorica službe vlade za zakonodajo Ksenija Mihovar Globokar pa zadeve ni želela komentirati.