Nedelja, 1. 6. 2025, 19.18
3 tedne
Izteka se obdobje regulacije cen goriv, vlada naj bi razmišljala o znižanju marž
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,64
Naftni trgovci opozarjajo, da bodo že ob malenkostnem znižanju marž ob več deset milijonov evrov prihodka.
Pred skorajšnjim iztekom uredbe o oblikovanju cen bencina, dizla in kurilnega olja se vrstijo špekulacije o tem, kakšne bodo nadaljnje poteze vlade na trgu naftnih derivatov. Za zdaj je jasno le, da bo vlada nadaljevala regulacijo cen goriva zunaj avtocest in hitrih cest ter da se nagiba k temu, da bi naftnim trgovcem znižala marže. Ob nespremenjenih cenah nafte in dajatvah bi to za voznike pomenilo malenkost nižjo ceno goriva, za naftne trgovce pa več deset milijonov evrov nižje prihodke.
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so z informacijami o novi uredbi o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov skopi, v svojih pojasnilih pa precej dvoumni. Edina oprijemljiva informacija z ministrstva je, da bodo uredbo, ki bo prenehala veljati 17. junija, nadomestili z novo, kar pomeni, da regulacija cen goriv zunaj avtocest in hitrih cest ostaja.
Ob tem na ministrstvu pojasnjujejo, da se bodo cene še naprej oblikovale in prilagajale dejanskim stroškom, na konkretno vprašanje, kako visoke bodo po novem marže naftnih trgovcev, pa niso odgovorili, saj da je predlog še v medresorskem usklajevanju. Napisali so, da je cilj nove uredbe "prerazporeditev ekonomskih koristi", saj se lahko z regulirano maržo "razbremenijo gospodinjstva in gospodarstvo, vpliva na makroekonomsko okolje ter izboljšuje stroškovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva". Iz tega bi lahko sklepali, da razmišljajo prej v smeri znižanja marže kot njenega povišanja, o čemer je v zadnjih dneh poročalo tudi več medijev.
Marže so že zdaj nižje kot v drugih državah
Naftni trgovci trenutno na črpalkah zunaj avtocest in hitrih cest za vsak prodan liter dizla ali bencina dobijo slabih deset centov. V uredbi določena marža za liter dizelskega goriva lahko znaša največ 0,0983 evra, za bencin pa 0,0994 evra na liter, po neuradnih informacijah naj bi bilo v igri znižanje marže za dva centa, kar je še vedno nekaj več, kot je recimo marža znašala leta 2023.
Medtem ko pri nas davki in dajatve predstavljajo okoli 60 odstotkov cene goriva, preostalih 40 odstotkov pa neobdavčena cena, v katero so zajete tudi marže trgovcev, je to razmerje na Hrvaškem ravno obratno.
Ob tem je treba opozoriti, da trenutno marža predstavlja le okoli šest odstotkov končne cene obeh goriv, ki jo poleg cene nafte na trgu v glavnem krojijo trošarine, takse in drugi prispevki, ki se stekajo v državni proračun. Ti v prodajni ceni litra neosvinčenega 95-oktanskega bencina, ki trenutno znaša 1,434 evra, predstavljajo dobrih 40 odstotkov ali 58 centov, če pa k temu prištejemo še DDV, ki se prav tako steka v državni proračun, pa delež naraste na skoraj 60 odstotkov cene bencina.
To je tudi razlog, zakaj so pri nas kljub bistveno nižjim maržam naftnih trgovcev cene goriv višje kot na primer na Hrvaškem. Po podatkih, ki jih v poročilu o poslovanju v prvem četrtletju letošnjega leta navaja Petrol, najvišja dovoljena marža na Hrvaškem znaša več kot 15 centov, v Srbiji in Črni Gori dobrih 11 centov ter v Bosni in Hercegovini skoraj 13 centov. Še precej višje so marže po podatkih evropske komisije v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, kjer znašajo od 16 pa vse do 28 centov.
Med državami z bolj obdavčenim gorivom
Če smo pri maržah med državami z dna lestvice, smo pri državnih dajatvah nekje v sredini lestvice na ravni EU. Po podatkih portala Tax Foundation Europe je pri nas delež davščin v litru neosvinčenega bencina višji kot pri vseh naših sosedah z izjemo Italije ter višji kot v vseh državah vzhodne in srednje Evrope.
Trošarine na goriva so trenutno na najvišji ravni po letu 2018, ko se je cena litra 95-oktanskega neosvinčenega bencina gibala okrog 1,3 evra. Če pogledamo v preteklost, so bile trošarine višje kot danes predvsem v času druge Janševe vlade in vlade Alenke Bratušek ter tudi še kasneje v mandatu Cerarjeve vlade, ko se je država izvijala iz gospodarske krize, prihodki iz trošarin pa so bili pomemben vir za krpanje proračunske luknje.
Takrat se je trošarina na liter neosvinčenega bencina 95 gibala od 51 do 54 centov in je predstavljala kar tretjino končne cene. Ob visokih cenah nafte je v tistem trenutku to pomenilo tudi dramatično visoke cene goriv, saj je takrat liter najcenejšega neosvinčenega bencina v zelo kratkem času prvič poskočil prek 1,5 evra.
Kakšne so cene goriva v naši soseščini?
Na Hrvaškem je trenutno dizelsko gorivo občutno cenejše kot pri nas, pet centov je to gorivo cenejše tudi na Madžarskem.
Na Hrvaškem sta cenejša kot pri nas trenutno tako neosvinčen bencin kot dizelsko gorivo, predvsem pri zadnjem je razlika kar dramatična, saj pri nas izven avtocestnega omrežja stane 1,445 evra, medtem ko je cena pri sosedih "zgolj" 1,28 evra na liter.
Razlika je seveda še očitnejša na bencinskih servisih na avtocestnem omrežju, saj pri nas liter neosvinčenega bencina tam stane kar 1,702 evra, dizelskega goriva pa 1,675 evra (Petrol Barje jug), medtem ko so pri Hrvatih cene na avtocestnem omrežju iste kot povsod drugje.
Po podatkih, ki jih zbira AMZS, cene neosvinčenega bencina 95 v Avstriji znašajo 1,558 evra, 1,44 evra na Madžarskem, 1,70 evra v Italiji, 1,18 evra v Bosni in Hercegovini, 1,411 evra v Črni Gori, 1,51 evra v Srbiji in 1,22 evra v Severni Makedoniji.
V Sloveniji razlika v ceni dizla in neosvinčenega bencina že nekaj časa ni velika. Pri naših sosedih so razlike v ceni med tema dvema gorivoma izrazitejše. Tako je, kot že rečeno, na Hrvaškem, v Italiji, kjer liter dizelskega goriva stane 1,60 evra, ter na Madžarskem, kjer je za liter dizla treba odšteti 1,39 evra ali dobrih pet centov manj kot pri nas.
