Izpustili risa Goruja in Doruja, ki iščeta svoj teritorij

Oba risa so pripeljali iz Romunije in sta prva od skupno vsaj 14 risov, s katerimi bodo poskušali rešiti Dinarsko-JV alpsko populacijo risa pred izumrtjem. Oba sta opremljena s telemetrično ovratnico, s pomočjo katere spremljajo njuno gibanje in ugotavljajo, kako se vključujeta v populacijo.

Kot je povedal Miha Krofel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, se je Goru kmalu po izpustu v Loškem Potoku odpravil čez mejo na Hrvaško, nato pa se je vrnil nazaj v Slovenijo in pot nadaljeval proti severu do Ljubljanskega barja. Tam se je obrnil proti vzhodu in nadaljeval svojo pot proti Ribnici. Trenutno je na Mali gori, znotraj domačega okoliša slovenske risinje Teje, ki so jo v okviru projekta opremili s telemetrično ovratnico v začetku tega leta.

"Podatki zadnjega meseca nakazujejo, da Goru na območju Male gore verjetno že vzpostavlja svoj novi teritorij," je dejal Krofel.

S Hrvaške se je odpravil čez mejo

Risa Doruja spremljajo projektni partnerji z Veterinarske fakultete Univerze v Zagrebu. Kot je povedal Tomislav Gomerčić, se je Doru po izpustu nekaj časa zadrževal v Narodnem parku Risnjak in se nato odpravil čez mejo v Slovenijo.

"Za zdaj ne kaže znakov, da bi se ustalil, in se trenutno giblje na območju Javornikov, vzhodno od primorske avtoceste," je dejal Gomerčić.

Opozoril je, da je avtocesta Ljubljana–Koper slabo prehodna za divje živali in pomeni za rise pomembno oviro. Risa sta večkrat prečkala državno mejo, kar kaže na pomen mednarodnega sodelovanja pri ohranjanju risov v Evropi, je dodal.

Zaradi parjenja med sorodnimi osebki se je poslabšalo genetsko stanje

S preselitvijo risov projekt Life Lynx nadaljuje delo lovcev in strokovnjakov za velike zveri, ki so leta 1973 znova naselili risa v Dinaride, po tem ko je ta v začetku 20. stoletja na tem območju izumrl. Čeprav je bila sprva naselitev uspešna in se je populacija naglo razširila, tako prostorsko kot številčno, so bili risi zaradi izoliranosti od preostalih populacij risov kmalu prisiljeni v parjenje s sorodnimi osebki. Posledično slabšanje genetskega stanja je glavni razlog za drastično zmanjšanje populacije v zadnjih desetletjih, pojasnjujejo na zavodu za gozdove.

V sezoni 2018/2019 so na območju Slovenije prvič izvedli sistematičen monitoring risov z uporabo fotopasti. Koordinator projekta z Zavoda za gozdove Slovenije Rok Černe je povedal, da so na podlagi monitoringa s fotopastmi potrdili prisotnost najmanj 17 odraslih risov v Sloveniji in okoli 40 na Hrvaškem. "V naslednjih letih bomo na območje Slovenije in Hrvaške v populacijo vključili vsaj še 12 živali, s katerimi bomo zmanjšali parjenje v sorodstvu," je dejal.