Nedelja, 21. 3. 2021, 11.31
3 leta, 9 mesecev
Izpoved bralke: Ni bila korona, neznosne muke mi je povzročilo to
"To je bil moj prvi in edini klop v življenju, ki mi je zaradi okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa (KME) povzročil velike muke. Prepričana sem bila, da imam koronavirus, na klopa nisem niti pomislila," pove sogovornica.
S spomladanskim prebujanjem narave se prebujajo tudi ti, na videz nenevarni paraziti, ki nam lahko zelo hitro zagrenijo življenje. O tem, kako majhen klop postane velika težava, priča naslednja zgodba.
"Vse se je začelo lani poleti, ko smo z družino odšli na izlet v Šobec. Dobro se spomnim, kako je žoga otroku ušla v visoko travo in sem jo šla iskat. Ob prihodu domov sem se oprhala, hlače, ki sem jih nosila tisti dan, pa sem oblekla še naslednje jutro, ko smo se odpravili v toplice. In prav tam, na hlačah, me je počakal mali parazit, ki je moje življenje za pol leta obrnil na glavo. Na poti v toplice se mi je klop prisesal na kožo, malo nad kolenom. To sem ugotovila in tamkajšnja reševalka mi ga je odstranila. Malo ga je sicer pretrgala, a me je pomirila, da to ni nič takega. Z družino smo uživali naprej in jaz sem na klopa povsem pozabila. A ne za dolgo," pripoveduje takrat 42-letna sogovornica.
Čez dva tedna so se začeli kazati prvi simptomi. Vročina, bolečine v mišicah, slabost in glavobol. Vse je kazalo na gripo, v času epidemije pa seveda ni šlo brez suma na koronavirus. Naredila je test in bila negativna, vsi simptomi pa so čez nekaj dni izzveneli. Na počitnicah na Hrvaškem so se simptomi vrnili v še hujši obliki, a jih je, kot pravi sama, ignorirala.
Ti imaš zagotovo korono!
Stavek, ki ga je v času, ko še ni vedela, da ima KME, slišala neštetokrat. Tudi sama je bila sprva prepričana, da gre za covid-19. Ponovno se je testirala in test je bil negativen. Čez nekaj dni se je stanje poslabšalo, poleg omenjenih simptomov sta se pridružila še slabost in bruhanje.
"Odšla sem k zdravnici in živo se spominjam trenutka, ko me je vprašala: 'Gospa, ste imeli vi kakšnega klopa?' Moj odgovor je bil pritrdilen in vse skupaj je dobilo smisel. Ker sem bila takrat že precej izčrpana in dehidrirana, so me z rešilnim vozilom odpeljali v Ljubljano na infekcijsko kliniko. Tam so najprej opravili punkcijo za odvzem likvorja iz hrbtenjače in potrdili KME. V bolnišnici sem preživela dva najhujša tedna v svojem življenju."
"Najhuje je, ko nimaš nadzora nad svojim telesom"
Bilo je grozno: visoka vročina, bruhanje, utrujenost in močan glavobol, ob katerem imaš občutek, da ti bo razneslo glavo, nadaljuje sogovornica: "Nisem imela več nadzora nad svojim telesom. Zaradi tresavice nisem mogla normalno držati svinčnika v roki. Komaj sem govorila, glas se mi je popolnoma spremenil. Bilo je, kot da bi gledala sebe v počasnem posnetku."
"Nisem se predala, na vsakem sprehodu sem naredila sto metrov več"
Stanje se je izboljšalo in iz bolnišnice je lahko odšla domov. A tam se je pravi boj šele začel. Na začetku je potrebovala pomoč bližnjih, saj sama vsakodnevnih opravil ni zmogla. "Bila sem odvisna od drugih. Nisem mogla sama na stranišče, probleme sem imela s svetlobo, pred očmi se mi je bliskalo. Bila sem utrujena, spala sem tudi po 12 ur na dan in še ni bilo dovolj. Imela sem močne glavobole in včasih sem komaj čakala, da je bila ura toliko, da sem ponovno lahko vzela protibolečinsko tableto. Izgubila sem vso motoriko, moč in kondicijo. A sem se trudila in samo sebe priganjala. Vsak dan sem šla na sprehod in vsakič naredila nekaj korakov več. Še dolgo po tem, ko sem prišla iz bolnišnice, nisem bila čisto prava."
Sledilo je okrevanje in po dveh mesecih bolniške odsotnosti se je vrnila na delo, za polovični delovni čas. "Štiri ure bom seveda zmogla, sem si mislila. Moje delo ni fizično naporno, sem tajnica in večino časa preživim za računalnikom. A kako sem se zmotila. Po štirih urah sem domov prihajala izžeta, cele popoldneve sem prespala. Telo se je začelo upirati, nisem mogla jesti. Delo mi je predstavljajo velik napor, težko sem se skoncentrirala. A sem vztrajala, saj sem vedela, da druge možnosti nimam. Zdravniki nam lahko bolezen le olajšajo, mi pa smo tisti, ki moramo okrepiti telo in jo premagati."
Zatekla se je tudi k alternativni medicini. Poskusila je z bioresonanco in jemala različna prehranska dopolnila. Počasi se je stanje izboljšalo. Zdaj, po več kot pol leta, posledic okužbe s KME skoraj ne čuti več.
Zdravniki so okrevanje pozorno spremljali. Vsak mesec je imela kontrolo, zdaj se časovni intervali podaljšujejo. Večkrat so jo testirali za lymsko borelijo, saj še vedno obstaja možnost, da se ta pokaže kasneje.
"Klop me je prehitel"
Sogovornica prihaja iz Gorenjske, kjer je poleg Koroške in ljubljanske regije okužb s KME največ. Sama veliko časa preživi v naravi, o boleznih, ki jih prenašajo klopi, je vedela dovolj, tudi o cepljenju je razmišljala, a jo je klop prehitel, pravi: "Slišiš zgodbe drugih, a človek si misli, da se to njemu ne more zgoditi. Jaz sem imela smolo. Ko so bližnji videli, kako hudo je z mano, so se šli vsi po vrsti cepit. Takoj, ko sem prišla domov, se je šel cepit tudi moj otrok. Takšnih bolečin ne privoščim nikomur, zato ljudem polagam na srce, naj se cepijo, če le imajo to možnost."
Cepljenje za nekatere zastonj
V Sloveniji cepljenje priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer se pojavlja klopni meningoencefalitis. Cepljenje poteka v ambulantah za cepljenje na vseh območnih enotah NIJZ in pri izbranih zdravnikih.
Cena za tri odmerke cepiva za otroke je 81 evrov, za odrasle pa 84 evrov. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je bilo sicer leta 2019 uvrščeno v nacionalni program cepljenja. To pomeni, da je cepljenje brezplačno za vse, ki so v program vključeni, to sta dve skupini prebivalcev: otroci, ki so bili v letu 2019 stari tri leta, in odrasli, ki so bili v tem letu stari 49 let.
Odstotek ljudi, ki se odločijo za cepljenje, je nizek. NIJZ ocenjuje, da je v Sloveniji z najmanj enim odmerkom cepljenih približno 16 odstotkov prebivalcev, redno pa se cepi le slabih deset odstotkov prebivalcev. Osnovno cepljenje proti KME zajema tri odmerke, nato pa na tri in kasneje na pet let sledijo poživitveni odmerki.
KME najučinkoviteje preprečimo s cepljenjem, ki pa je plačljivo. Zaščita pri cepljenju je 98-odstotna.
11