Ponedeljek, 24. 4. 2023, 14.24
12 mesecev
Izpad rutinskega cepljenja dojenčkov med pandemijo bo treba nadomestiti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,15
2
Strokovnjaki so ob začetku svetovnega in evropskega tedna cepljenja na novinarski konferenci Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) poudarili pomen precepljenosti otrok in odraslih. Opozorili so tudi na pomen izboljšanja precepljenosti pri rutinskih cepljenjih, posebej tistih, pri katerih se je precepljenost med epidemijo covid-19 znižala.
Predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Marta Grgič Vitek je povedala, da se je med pandemijo covid-19 za skoraj vsa rutinska cepljenja znižala precepljenost otrok, razen precepljenost proti mumpsu, ošpicam in rdečkam.
Zamiki pri izvajanju cepljenja dojenčkov
"Zelo opazno pa je bilo znižanje cepljenja s šestvalentnim cepivom, torej cepivom, ki ga otroci dobijo kot dojenčki, ko so cepljeni proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, hemofilusu influence in hepatitisu B," je dejala.
Zamike pri izvajanju cepljenja, ki so nastali med pandemijo covid-19, je nujno nadoknaditi, da bodo otroci pravočasno zaščiteni pred nalezljivimi boleznimi. Zamude pri cepljenju otrok in slabšo precepljenost bo mogoče odpraviti v prihodnjih letih, je dejal pediater in predsednik sekcije za primarno pediatrijo Denis Baš.
Pri odločitvah staršev za cepljenje otrok imajo po njegovih besedah veliko vlogo pediatri, ki lahko odgovorijo na morebitne dvome staršev o cepljenju. Ob tem je poudaril, da starši, ki se odločijo, da svojih otrok ne bodo cepili, s tem sprejmejo odgovornost, da bo otrok morda zbolel za boleznijo, kar bi bilo s cepljenjem mogoče preprečiti.
Tudi pri odraslih bi bilo treba izboljšati precepljenost
Pri odraslih pa bi bilo po navedbah Marte Grgič Vitek treba izboljšati precepljenost proti gripi in pnevmokoknim okužbam predvsem rizičnih skupin, precepljenost proti gripi in oslovskemu kašlju pri nosečnicah ter precepljenost vseh proti klopnemu meningoencefalitisu (KME), saj Slovenija spada med države z največjo pojavnostjo KME v Evropi.
Regionalni svetovalec Siddhartha Sankar Datta iz urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je poudaril, da je teden cepljenja priložnost za razmislek o pomenu cepljenja.
Vsak znesek, vložen v cepljenje, se šestnajstkrat povrne
Pojasnil je, da se vsak znesek, vložen v cepljenje, šestnajstkrat povrne, saj gre pravzaprav za vlaganje v državni zdravstveni sistem, in ne strošek. V državah z nizkimi in srednje visokimi prihodki pa se vsak znesek povrne 44-krat.
Cepljenje po njegovih besedah namreč pomeni neposreden prihranek pri zdravljenju otrok, prihranek časa zdravnikov in medicinskih sester, pa tudi prostora v bolnišnicah, ki se ga lahko uporabi za zdravljenje drugih bolnikov.
Posredno pa cepljenje pomeni prihranek tudi na nekaterih drugih področjih. Tako so na primer starši manjkrat bolniško odsotni zaradi bolezni otrok. Študije ob tem kažejo, da so polno cepljeni otroci boljši v šoli, ker so manj odsotni zaradi bolezni, prav tako so pozneje manj bolniško odsotni v službah.
Informiranje o cepljenju
Študenta medicine Rok Štrubelj in Marcel Primožič iz projekta Imuno sta pojasnila, da v projekt vključeni študenti izvajajo različne aktivnosti. Med drugim dijakom in študentom na delavnicah pojasnjujejo prednosti cepljenja in razbijajo nekatere mite.
Danes se je začel svetovni in evropski teden cepljenja, s katerim želi WHO opozoriti na globalni upad stopnje cepljenja in potrebo po tem, da se nadomestijo morebitni izpuščeni odmerki cepiva, še posebej pri otrocih. Cilj tedna je zaščititi čim več ljudi pred boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem.
2