Britanski znanstveniki so ugotovili, da ima zrak, ki ga izdahnemo, šest kazalcev, ki lahko določijo prisotnost in stopnjo stresa. Dva bi lahko bila primerna za razvoj merilne metode.
Znanstveniki britanskih univerz Loughborough University in Imperial College razvijajo preizkus, ki bi na podlagi izdihnjenega zraka ugotovil raven stresa posameznika. Tak test bi bil primeren predvsem za tiste, ki zaradi svojega bolezenskega stanja ne morejo opredeliti stresa – zdravi ljudje stres namreč večinoma kar zanesljivo začutimo in se o tem lahko tudi izrečemo. Pri oskrbi tistih, ki tega ne morejo povedati, je skrbnikom zelo pomembno, da imajo zanesljiv način ugotavljanja stresa pri njihovih varovancih, a ta metoda, ko jo bodo uspešno razvili, bi gotovo bila zanimiva tudi za širši krog prebivalstva.
Ob stresu dve sestavini izdiha navzgor, štiri pa navzdol
Raziskave britanskih znanstvenikov, objavljene v znanstveni publikaciji Journal of Breath Research, so na sicer razmeroma skromnem vzorcu 10 mladih moških in 12 mladih žensk pokazale, da se pod stresom vsebnost dveh spojin (2-metilpentadekan in indol) v izdihnjenem zraku poveča, medtem ko se vsebnost drugih štirih spojin zaradi stresa istočasno zmanjša. Prav povečana vsebnost omenjenih dveh spojin bi lahko bila temelj nove meritvene metode.
Britanski znanstveniki pojasnjujejo, da so ugotovljene spremembe sestave izdihnjenega zraka logična posledica običajnih telesnih sprememb zaradi stresa – hitrejšega dihanja in pulza ter povečanega krvnega pritiska –, a obenem priznavajo, da bodo za razvoj zanesljive merilne metode potrebne dodatne raziskave, predvsem na večjem vzorcu in v različnih okoliščinah.
Stres so ustvarili z matematiko
V dozdajšnjih raziskavah so 22 udeležencem raziskave najprej predvajali sproščujočo glasbo, nato pa so jim v reševanje dali zahtevne matematične naloge, ki so bile oblikovane z namenom ustvarjanja stresa. Pred vsako od teh dejavnosti in tudi po njej so zajeli njihov izdihnjen zrak, nato pa so sestavine ločili s plinsko kromatografijo in ugotavljali njihovo vsebnost z masnim spektrometrom. Tako med poslušanjem glasbe kot tudi med matematičnimi napori so ves čas spremljali tudi srčni utrip in krvni tlak udeležencev raziskave.
Izdih (lahko) pove veliko
V zadnjih letih so raziskovalci ugotovili, da je s spremljanjem sestave izdihnjenega zraka mogoče ugotoviti bolezenske spremembe in stanja, kot so tuberkuloza, več vrst raka, pljučne bolezni in astma. Pri vseh tovrstnih raziskavah pa ostaja poglavitna težava natančna opredelitev vpliva drugih zunanjih dejavnikov na sestavo izdihnjenega zraka, ki tako lahko zameglijo rezultate želene meritve. Gre predvsem za vplive prehrane, kratkotrajne in dolgoročne telesne in športne dejavnosti ter učinke okolja, kot so onesnaženost zraka in mikropodnebje.
3
