Intervju z Brglezom, ki ga Jutarnji list ni objavil

Na ravni Evropske unije je bil dosežen dogovor o migrantski krizi. Kako ga ocenjujete?
Dogovor je predpogoj za uspešno reševanje te krize. Ključen pogoj pa je implementacija. Tu bomo videli, ali bo do nje res prišlo. Je pa ta dogovor pokazal, da se države Zahodnega Balkana lahko, če stopijo skupaj, marsikaj dogovorijo. A na žalost preredko stopimo skupaj.

Katere pasti vidi Slovenija v tem dogovoru?
Kot sem že dejal, bojim se, kako se bo zadeva implementirala. Na trenutke se mi zdi, da določeni deli dogovora niso najbolje zastavljeni in bo implementacija šepala. A pustimo se presenetiti.

Kakšno je sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško glede vprašanja migracij?
Državi sodelujeta. Nova hrvaška vlada je pri tem vprašanju bolj razumna, kot je bila prejšnja. Ve in razume, da lahko največ dosežemo, če se med seboj dogovarjamo, usklajujemo in rešujemo težave skupaj, če so te skupne. Žal mi je, da prejšnja vlada ni dojela, da so migracije skupna težava in ne težava Slovenije …

Ali lahko pričakujemo, da bo Slovenija kmalu umaknila žico na meji s Hrvaško?
Veste, žica je bila postavljena zato, ker smo se s prejšnjo vlado težko pogovarjali. Namreč namen žice je bil, naj se sliši še tako cinično, zaščititi tiste, ki jih je prejšnja hrvaška vlada v kordonih pošiljala prek zelene meje, voda itd. Žica je torej to množico migrantov in beguncev usmerila na prave točke oziroma prehode, da smo ljudi lahko ustrezno oskrbeli.

Torej, vojske ne bo na meji s Hrvaško?
Kot veste, je vojska v Sloveniji dobila pooblastila, da pomaga policiji. To počne dobro in v takšni funkciji je na meji tudi prisotna. Verjetno pa me sprašujete o 'pravi' vojski na meji. Če bi se situacija poslabšala in dosežena 'bruseljska' rešitev ne bi zdržala, potem obstaja tudi možnost, da bi Slovenija na meje napotila vojsko. Za zdaj kaže, da to ne bo potrebno. A prihodnost je negotova.

Slovenija še naprej vztraja pri tem, da mora arbitražno sodišče izreči sodbo. Hrvaška razume arbitražo kot oškodovanje. Ima Slovenija načrt, kako bo postopala, če Hrvaška ne bo sprejela odločitve arbitražnega sodišča?
V Sloveniji radi rečemo, da se bomo o tem, kako iti čez most, odločili, ko do mosta pridemo. Mi verjamemo, da bo arbitražno sodišče nadaljevalo sojenje in presodilo. Potem pa računamo na modrost hrvaških voditeljev. Volitve na Hrvaškem so mimo, tako da upamo, da se bomo lahko po odločitvi arbitražnega sodišča z oblastmi na Hrvaškem tvorno pogovarjali.

"Volitve na Hrvaškem so mimo, tako da upamo, da se bomo lahko po odločitvi arbitražnega sodišča z oblastmi na Hrvaškem tvorno pogovarjali." Foto: Ana Kovač

Odprto je vprašanje prenesenih deviznih vlog Ljubljanske banke na Hrvaškem. Rešili pa smo vprašanje zasebnih varčevalcev. Bomo tudi v tem primeru morali poseči po mednarodnopravnih instrumentih, saj Hrvaška ne pristaja na reševanje vprašanja prenesenih deviznih vlog skladno s sporazumom o nasledstvu?
To, kar navajate, ni najbolj točno, nič ni odprto, kot ni nikoli bilo. Za Slovenijo in Hrvaško je obvezujoč dunajski sporazum o nasledstvu. Hrvaška ga je ratificirala kot zadnja, kar je že simbolično sporočilno. Ne glede na to je obvezujoč tudi zanjo. A se ga ni držala, o varčevalcih in drugih zadevah pa se ni želela pogovarjati. Vmes sta prišli dve sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice, ena, ki je napotovala na dunajski sporazum o nasledstvu, in druga, ta, ki jo vi izpostavljate, ki je odločila, kar je. Zakaj je druga odločitev drugačna od prve, ne vem. Sklepam le, da sodniki niso dobro razumeli kompleksnosti jugoslovanskega sistema. A ne glede na vse, mi smo se zavezali odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice spoštovati.

Glede prenesenih vlog pa le tole. Imamo sporazum z Mokric, ki je določil, kaj in kako je s tem, a ga Hrvaška izigrava, češ da ni mednarodna pogodba. Tak pristop je neresen in neevropski. Na drugi strani pa imamo pred hrvaškimi sodišči številne tožbe slovenskih podjetij zoper hrvaška podjetja, ki pa se ne premaknejo z mrtve točke oziroma so zavržene ali zavrnjene. In če to pogledamo v paketu, to gotovo zbuja nelagodje in slabša odnose med državama.

Kako ocenjujete iniciativo hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović o sodelovanju na osi Baltik–Jadran–Črno morje? Je Slovenija del te iniciative?
Vsako sodelovanje je dobro, vprašanje pa je, kaj se iz njega izcimi. Slovenija je srednjeevropska država, na presečišču med Zahodno Evropo in Zahodnim Balkanom. In kot taka, prehodna država, ima veliko odgovornost, da vodi jasno in zanesljivo zunanjo politiko ter sodeluje povsod tam, kjer lahko zasleduje svoje zunanjepolitične cilje.

Kakšno je mnenje Slovenije o brexitu?
Upam, da bodo na Otoku čustva premagala razum. Če ne, bomo vsi na slabšem.