Ponedeljek, 30. 3. 2020, 17.12
4 leta
Informacijska pooblaščenka: Dodatna pooblastila policiji posegajo v ustavne pravice
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,15
23
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je opozorila, da vladni interventni zakon za zajezitev epidemije novega koronavirusa v členih, ki določajo dodatna pooblastila policiji, pomeni poseg v ustavne pravice, v praksi pa vzpostavitev policijske države. Državni zbor je pozvala, naj zakonskih določb v predlagani obliki ne podpre.
Prelesnikova dodaja, da bi morali 103. in 104. člen interventnega zakona ustrezno urediti tako, da bi imeli policisti dodatna pooblastila zgolj za tiste namene, ki bi bili v nastalih razmerah epidemije najbolj potrebni in učinkoviti glede na priporočila in ocene zdravstvene stroke, poroča STA.
"Razumemo nujnost ukrepov v nastalih izrednih razmerah epidemije, vendar pa te hkrati ne smejo postati izgovor za ukinitev ustave in temeljnih pravic, ki jih ta določa," je zapisala informacijska pooblaščenka. Dodala je še, da bi se morali zakonodajalci nujno posvetovati tudi z varuhom človekovih pravic, navaja STA.
Pogreša konkretne utemeljitve epidemiologov
Pogreša tudi konkretne utemeljitve in argumente zdravstvene stroke in epidemiologov, ali je resnično nujno treba razširiti vsa temeljna pooblastila policije na tako široke namene ter slediti gibanju posameznikov. Po njenem mnenju tudi ni razvidno, kateri drugi ukrepi bi lahko imeli v danih razmerah enake ali primerljive učinke, kot je na primer omejitev gibanja, poroča STA.
"Pooblastila iz 103. člena se ne nanašajo le na zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni, na primer glede karantene ali izolacije, temveč tudi na zelo široko podan namen zajezitve in obvladovanja epidemije ter v zvezi s tem sprejetih odredb in odlokov. Aktivnostim glede zadnjega smo izpostavljeni prav vsi državljani Slovenije," je opomnila v sporočilu za javnost.
V praksi to pomeni vzpostavitev policijske države
Po mnenju Prelesnikove gre tako pri določbi iz tega člena za takšno širitev pooblastil policistov, da lahko zajamejo potencialno vse prebivalstvo Slovenije in v praksi pomenijo vzpostavitev policijske države, piše STA.
V 104. členu pa informacijska pooblaščenka vidi resen poseg v temeljno ustavno pravico posameznikov do komunikacijske zasebnosti in varstva osebnih podatkov. "Dodatno skrb zbujajoč je poskus predlagatelja, da tak poseg opraviči s pridobivanjem soglasja posameznika. Že vsebina soglasja, ki de facto izključuje možnost preklica soglasja in vsebuje številne obveznosti in prepovedi za prizadetega posameznika, kaže na to, da gre za pravno zlorabo pojma soglasje," je opozorila.
Velika tveganja ob predlaganih ukrepih
Kot je spomnila, ni malo primerov iz pretekle inšpekcijske prakse informacijskega pooblaščenca, ko je policija podatke pridobivala nezakonito ali jih hranila predolgo, ob tem pa se stalno vrstijo neupravičeni vpogledi policistov v zbirke osebnih podatkov posameznikov brez kakršnekoli pravne podlage.
"Vse to kaže na izjemno velika tveganja predlaganih ukrepov, celo izničenje načela delitve oblasti, ko bi lahko dejansko teoretično izvršilna veja oblasti prek policije stalno nadzorovala vse prebivalce Slovenije," je poudarila.
Prelesnikova tudi meni, da členov o dodatnih policijskih pooblastilih ni primerno obravnavati v zakonu z ekonomskimi spodbudami in ukrepi za blažitev posledic epidemije na gospodarstvo, saj z "všečnostjo in nujnostjo sprejema slednjih omeji čas in zmožnost za kritičen odziv ter doseganje družbenega konsenza glede posegov v pravice državljanov in prebivalcev Slovenije".
Varuh človekovih pravic: Nujnost nekaterih ukrepov vprašljiva
Pri Varuhu človekovih pravic so poudarili, da niso bili vključeni v pripravo t. i. protikoronskega zakona. Prav tako niso imeli možnosti posredovanja mnenj oz. stališč, tudi glede tistih ureditev, ki zadevajo varstvo človekovih pravic, so zapisali v sporočilu za javnost. Obenem so opozorili, da je težko utemeljiti nujnost vseh predvidenih ukrepov, poroča STA.
Takšne prakse pri Varuhu človekovih pravic do zdaj niso bili vajeni, predvsem kar se tiče spremembe in dopolnitve normativnega okvirja delovanja policije.
Pri varuhu so zadnja dva tedna sicer že večkrat pojasnili, da se mora k preprečevanju širjenja epidemije pristopiti na način, ki spoštuje človekove pravice in svoboščine. Od odgovornih v državi pričakujejo, da dobro utemeljijo nujnost posegov, ki bi lahko restriktivno posegli v temeljne pravice. Javnost naj ne seznanijo le, da so se odločili za nek ukrep, temveč naj podajo tudi podrobnejšo razlago, zakaj naj bi bilo nujno omejiti osnovne gradnike demokratične države.
"Opozorili smo tudi, da poseg ne zadosti zahtevi nujnosti (v demokratični družbi) že s tem, da se zdi priročen ali zaželen; poseg v svoboščino mora temeljiti na prepričljivih in trdnih razlogih, če naj bo dovoljen z vidika Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin," so zapisali.
Pomisleki o nujnosti nekaterih zakonskih ukrepov
Pri varuhu so ob tem izrazili pomisleke glede nujnosti nekaterih zakonskih ukrepov, kot sta na primer policijsko pooblastilo vstopa v tuje stanovanje in druge prostore in sledenje komunikacijskim sredstvom.
"Vsakršni posegi v zagotovljene pravice posameznikov bi morali biti tudi kar se da določno urejeni in pri tem upoštevana v ustavi postavljena merila - v tej zvezi izpostavljamo, da iz predloga zakona ni možno razbrati, ali je vstop v stanovanje ali druge prostore s strani policije možen tudi proti volji posameznika oziroma brez odločbe sodišča," so pojasnili.
Pri 104. členu se pri varuhu sprašujejo, če aktualna situacija res terja, da se posamezniki odrečemo zasebnosti, kakršno smo poznali do zdaj. Kot menijo pri varuhu, "četudi gre za izjemno situacijo, ki terja izredne in celovito premišljene ukrepe, to ne pomeni, da je lahko dopustno vse."
Pridobivanje podatkov o lokaciji komunikacijskega sredstva in posledično s tem osebe preko mobilnega operaterja je sicer vezana na soglasje posameznika, a se pri tem postavlja vprašanje, koliko je lahko tako soglasje resnično prostovoljno in kakšne so posledice, če posameznik noče podati soglasja. Kot opozarjajo, so te posledice v zakonskem predlogu izjemno nejasno določene, predvidevajo pa, da bo posameznik, ki soglasja ne bo podal, deležen bolj invazivnega posega v svobodo gibanja ali osebno svobodo.
"Ključno je tukaj vprašanje sorazmernosti posega v pravico do zasebnosti in varovanja osebnih podatkov ter kako bo izvajanje pooblastil vplivalo na skupine prebivalstva, ki nimajo dostopa do tovrstne tehnologije ali je ne uporabljajo," so poudarili pri varuhu.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina
Kot ocenjujejo, pridobivanje lokacijskih podatkov zagotovo ne more priti v poštev pri vsakem od ukrepov, ki jih je mogoče izreči po zakonu o nalezljivih boleznih. Obenem bi od zakonodajalca pričakovali, da posebej opredeli, pri izvajanju katerih ukrepov se lahko pridobiva podatke o lokaciji posameznika. Poleg tega pa se zastavlja tudi vprašanje hrambe tako zbranih podatkov in nadzora nad izvajanjem takšnega pooblastila.
Ker se z zakonom predvidevajo velike spremembe, možne pa so velike globe, se jim pri varuhu zdi vprašljivo tudi, kako se bodo lahko ljudje z njim sploh seznanili in po njem ravnali.
Tudi sama časovna omejenost predvidenih ukrepov se jim zdi ohlapna in podaljšljiva. Kot menijo, bi bil potreben jasen nadzor in preverjanje sprejetih odločitev. Po njihovem mnenju zdravstveni inšpektor dobiva (pre)močna pooblastila.
23