Sreda, 15. 11. 2017, 16.14
6 let, 5 mesecev
Ima Slovenija končno dovolj denarja za življenje na veliki nogi?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,28
12
"Proračunski presežek je dobra stvar, ker kaže, da so javne finance na dobri poti, a to še vedno ni dovolj," pravi ekonomist Davorin Kračun. Njegov kolega Janez Prašnikar dodaja: "Za zdaj so to marginalne zadeve, ki so statistično lepo videti."
Državni proračun je oktobra izkazal 77,7 milijona evrov presežka in tako iz kumulativnega primanjkljaja prešel v presežek. Potem ko se je v devetih mesecih nabralo za 63,6 milijona evrov primanjkljaja, je bil konec oktobra proračun za 14,9 milijona evrov v presežku, kažejo najnovejši podatki finančnega ministrstva.
Kaj si lahko od tega obetamo državljani? Je Slovenija zdaj končno na zeleni veji?
Denar davkoplačevalcev je treba vedno razumno porabljati, poudarja Davorin Kračun.
"Glavna težava je staranje prebivalstva"
"Presežek je vsekakor hvalevreden, vendar je rezultat trenutno zelo ugodnih gospodarskih pogojev. Fiskalno pravilo zahteva strukturno ravnovesje, torej ravnovesje v normalnih gospodarskih pogojih, ki bo vzdržno na dolgi rok. Analiza proračunskega okvirja do leta 2019 kaže, da Slovenija tega pogoja v glavnem še ne izpolnjuje oziroma ga izpolnjuje le delno," opozarja predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun in dodaja:
"Vlada mora v proračunskem načrtovanju predvideti tudi strukturno uravnovešenost, ne samo občasne nominalne presežke, ki so posledica izjemno ugodnih gospodarskih pogojev. Presežek je dobra stvar, ker kaže, da so javne finance na dobri poti, a to še vedno ni dovolj."
Poudarja, da je denar davkoplačevalcev treba vedno razumno porabljati, predvsem pa je treba biti pozoren na dolgoročno vzdržnost javnih financ. Glavna težava in izziv je s tega vidika po njegovih besedah staranje prebivalstva.
"Presežek ponuja možnost izhoda iz varčevalne politike, a bi bilo kljub vsemu prenagljeno delati velike sklepe," meni Janez Prašnikar.
Prašnikar: Gre za marginalno zadevo
"Za zdaj so to marginalne zadeve, ki so statistično lepo videti. Težko je govoriti o trendih. Informacija, da se je nekaj doseglo, je dobra, a bo treba videti, kako se bo to akumuliralo," pravi ekonomist Janez Prašnikar, ki meni, da bi bilo najboljše, če bi bil presežek dovolj velik, da bi hkrati lahko varčevali za težke čase in delili denar med ljudi.
Po njegovih besedah presežek ponuja možnost izhoda iz varčevalne politike, a bi bilo kljub vsemu, kot pravi, prenagljeno delati velike sklepe.
"Proračunski presežek letu 2017 ni realen scenarij."
Bojan Ivanc, analitik na Gospodarski zbornici Slovenije: "Proračunski presežek v prvih desetih mesecih je presenečenje, vendar je pričakovati nekoliko večji primanjkljaj v zadnjih dveh mesecih, ker je bila še nedavno sprejeta ocena realizacije proračuna za leto 2017, po kateri bo proračunski primanjkljaj znašal okoli 580 milijonov evrov.
Visoka konjunktura v zadnjih mesecih, povezana z rastjo prilivov vseh vrst davkov, povečuje davčne prihodke ter ustrezno res omogoča doseganje nižjega primanjkljaja od zadnje ocene. K nižanju primanjkljaja vplivajo tudi nižji izdatki za obresti. Kljub vsemu ocenjujemo, da proračunski presežek letu 2017 ni realen scenarij."
12