Gorenaka skrbijo prikriti preiskovalni ukrepi

Spremembe bi, če ni podana kazenska ovadba, omogočile uničenje dokaznega materiala, obenem pa bi zagotavljale obveščanje oseb, ki so jim na primer prisluškovali. Gorenak je dejal, da se mu je vprašanje porodilo na parlamentarni seji, na kateri so poslanci pretekli teden razpravljali o delu komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Kaj je s podatki, kadar ni podana kazenska ovadba? Gorenak je povedal, da uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov komisija nadzira in da ti niso problematični, če je bilo dokazno gradivo zbrano zakonito in je vodilo do kazenske ovadbe. A po njegovih besedah se pojavi vprašanje, kaj se zgodi s temi podatki, kadar ni podana kazenska ovadba, ker zanjo ni razloga. "Kaj se potem zgodi s podatki? To je veliko vprašanje, ki ga bo treba v tej državi rešiti na sistemski način, brez kakšnega prerekanja koalicije in opozicije," je poudaril Gorenak.

Gorenak meni, da je zakon nedovršen Razložil je, da je zakon o kazenskem postopku jasen. Državni tožilec mora ves dokazni material, če ni podana kazenska ovadba, predati preiskovalnemu sodniku, ta pa ga je dolžan uničiti. Vendar zakon pravi tudi, da je preiskovalni sodnik prizadete osebe, ki so bile podvržene prikritim preiskovalnim ukrepom, o tem dolžan obvestiti in jim ta material tudi pokazati.

A istočasno zakon zapoveduje, da prizadete osebe o tem ni treba obvestiti, če je mogoče sklepati, da bo zaradi seznanitve nastala nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi. "Na tej točki mislim, da je zakon nedovršen. Četudi preiskovalni sodnik material, predvidoma v obliki listin, uniči, pa v varnostnih in obveščevalnih službah, kot sta policija in Sova, ti podatki v tehničnem smislu, kot so zvočni zapisi prisluškovanja, morebiti ostanejo v arhivih," je povedal Gorenak. Dodal je, da bi morali, če ni razlogov za kazensko ovadbo, te podatke v kakršnihkoli oblikah predati sodniku, ki bi jih moral uničiti. O tem pa bi morali v vsakem primeru in ne tako ohlapno, kot zdaj predvideva zakonodaja, obvestiti prizadete osebe.

Če ti podatki ostanejo na elektronskih medijih, po Gorenakovih besedah namreč vedno obstaja možnost, da jih bo kdo namenoma ali nenamerno razkril ali zlorabil.

Dodal je, da je na vlado naslovil poslansko vprašanje oz. zahtevo, da tako tožilci kot preiskovalni sodniki zberejo podatke za zadnjih deset let o tem, v koliko primerih so bili tovrstni podatki uničeni in v koliko primerih so prizadete osebe o tem obvestili.