Gibanje Svoboda (GS)

Obramba, varnost in odpornost

Kako se opredeljujete do povečanja obrambnih izdatkov za glavno opremo Slovenske vojske ter hkratnega povečanja sredstev za odpornost države in družbe (civilna zaščita, kritična infrastruktura, kibernetska varnost)? Prosimo za kratko utemeljitev.

Slovenija ima enega najboljših, če ne celo najboljši sistem civilne zaščite in marsikaj od tega, kar mi danes že vlagamo v odpornost in varnost družbe in na kar smo lahko ponosni, preostale članice Nata ne. Edina že sprejeta zaveza za Slovenijo je Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki jo je potrdil državni zbor junija lani. Ta predvideva dvig sredstev za obrambo na tri odstotke BDP do leta 2030, kar je tudi v skladu s predvideno dinamiko rasti obrambnih izdatkov med članicami zveze Nato.

Ali podpirate uvedbo vojaške dolžnosti oziroma ponovno vzpostavitev obveznega služenja vojaškega roka?

• Če DA, v kakšni obliki?
• Če NE podpirate obveznega služenja vojaškega roka, katere konkretne mehanizme predlagate za zagotavljanje kadrov, rezerve in operativne pripravljenosti Slovenske vojske ter sistema zaščite in reševanja?

V Gibanju Svoboda ne razmišljamo o ponovni uvedbi naborništva, temveč si kadrovsko popolnjevanje Slovenske vojske predstavljamo v obliki zaposlovanja novih pripadnikov in pripadnic. Spodbudno je, da s trenutnim sistemom popolnjevanja Slovenske vojske dosegamo ali celo presegamo cilje zaposlovanja novih pripadnikov tako v stalni sestavi kot pogodbeni rezervi.

Zdravstvo

Katere ključne spremembe bi uvedli za izboljšanje delovanja slovenskega zdravstvenega sistema? Navedite tri ukrepe in kako bi uredili čakalne dobe.

Javni zdravstveni sistem je v službi ljudi, zato mora biti osredotočen na pacienta. 

V ospredje postavljamo izboljšanje dostopnosti, finančno vzdržnost ter odgovorno in učinkovito vodenje javnih zdravstvenih zavodov. Srce zdravstvenega sistema so zdravstveni delavci, ki si zaslužijo sodobne prostore in digitalizirane informacijske rešitve, kar omogoča tudi hitrejšo, varnejšo in kakovostnejšo oskrbo za paciente. ZZZS mora postati aktivni kupec in strateški partner v zdravstvu. Njegova naloga ne bo več le "pokrivanje stroškov", temveč nakup čim večje količine zdravja za vplačan denar. 

Dolge čakalne dobe niso zgolj posledica pomanjkanja denarja ali kadra, temveč tudi odraz organizacijskih neučinkovitosti, neustreznih spodbud v sistemu plačevanja in pomanjkanja preglednosti.  

Večjo dostopnost sistema bomo dosegli z:

• enotnim centralnim sistemom naročanja,
• plačevanjem po učinku in kakovosti, 
• uvedbo kliničnih poti, kriterijev napotovanja ter
• aktivnim upravljanjem čakalnih seznamov. 

Kako bi jasno in sistemsko postavili ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom (financiranje, kadri, dostopnost)? 

V preteklih letih se je meja med javnim interesom in zasebnimi interesi pogosto zabrisala, kar je oslabilo zaupanje in učinkovitost sistema. V Gibanju Svoboda želimo to mejo ponovno postaviti jasno – tako, da bo zdravstveni sistem služil predvsem pacientu in krepil javno zdravstvo kot temelj solidarnosti.

Zdravnik, zaposlen v javnem zavodu, mora delovati samo v korist pacienta. Nesprejemljivo je, da bi zaposleni v javni bolnišnici ustvarjal čakalne vrste, nato pa iste paciente obravnaval v svoji popoldanski zasebni praksi. Temu smo v tem mandatu z zakonskimi spremembami že napovedali konec, v prihodnjem pa bomo ukrepe dokončno uveljavili v praksi:

• Soglasje za delo pri drugem izvajalcu ne bo avtomatizem, temveč upravljavski instrument.
• Okrepili bomo nadzor nad spoštovanjem konkurenčne prepovedi in etičnih standardov.
• Z vzpostavitvijo digitalne sledi storitev in spremljanjem obremenjenosti dela bomo prekinili prakso "praznih operacijskih dvoran" in onemogočili, da bi nekdo v času javne službe "hranil moči" za popoldansko delo pri zasebniku.
• Koncesije bodo le kot dopolnilo, ne pravilo.  

Draginja in stroški življenja

Kaj boste v prvem letu mandata naredili, da se zmanjša pritisk draginje (hrana, energija, stroški)?

Aktualni vladi je s ciljnimi ukrepi uspelo zajeziti inflacijo in omiliti draginjo. Inflacija v Sloveniji je danes nižja od sosednjih držav z izjemo Italije, smo blizu dvoodstotnega cilja ECB glede ohranjanja cenovne stabilnosti in rahlo nad povprečjem evroskupine. Splošna raven cen se umirja, kljub temu bomo posebej pozorni na specifične segmente, kot so storitve in določena živila (meso, sadje, kava), pri katerih je rast cen še vedno izrazitejša.

Gospodarstvo in davki

Katere konkretne ukrepe načrtujete za podporo slovenskemu gospodarstvu?

Naša gospodarska vizija je jasna: visoka dodana vrednost za visoko blaginjo, saj lahko le močno, dobičkonosno gospodarstvo financira solidarno zdravstvo, dostojne pokojnine in varno prihodnost. Želimo si, da je Slovenija središče zelene industrije, digitalnih inovacij in talentov.

Ključni ukrepi so digitalizacija, ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo (naš strateški cilj je dvig dodane vrednosti na sto tisoč evrov na zaposlenega) in konkurenčne cene zelene energije.

Ali načrtujete znižanje ali odpravo posameznih davkov (zaposleni, podjetniki, DDV, prispevki)? Posebej navedite, kako bi razbremenili neto plače zaposlenih.

Naš cilj ni nižanje davkov za vsako ceno, temveč razvojno usmerjeno prestrukturiranje: manj obremenitev dela in večja aktivacija premoženja.

Načrtujemo ciljno razbremenitev obdavčitve dela (zlasti pri visoko kvalificiranih zaposlenih) z uvedbo razvojne kapice in davčne spodbude za določene skupine zaposlenih.

Kako bi nadomestili izpad javnofinančnih prihodkov in katere javne izdatke bi bili pripravljeni zmanjšati?

V tem mandatu nam je javne finance uspelo stabilizirati. Javnofinančni primanjkljaj ohranjamo v varnih oz. obvladljivih okvirih, javni dolg, merjen v odstotku od BDP, pa postopno znižujemo. To nam omogoča, da se zadolžujemo ceneje in več denarja namenimo za razvoj namesto za obresti. Prav tako smo se v letu 2025 zadolžili izključno za investicije, kar pomeni, da smo dober gospodar z javnim denarjem.

Dolgotrajna oskrba

Ali podpirate veljavni sistem dolgotrajne oskrbe ter predvidene vire in način financiranja? Če ne, katere spremembe predlagate?

V Gibanju Svoboda podpiramo obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, saj gre za dostojanstvo naših dedkov in babic ter za to, da lahko čim dlje živijo varno in kakovostno v domačem okolju. Z uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo smo znižali položnice v domovih za starejše, zato ta ni breme, ampak nujen izraz solidarnosti med generacijami, brez katerega sistem ne more biti stabilen in pravičen. S prvimi nižjimi položnicami lahko uporabniki občutijo, da sistem že prinaša dejanske učinke.

Zaznava varnosti

Kako ocenjujete, da se je v zadnjih mesecih spremenil občutek varnosti med prebivalkami in prebivalci Slovenije, in kateri dejavniki po vašem mnenju na to najbolj vplivajo?

Varnostne razmere v Evropi in svetu se spreminjajo, kar je posledica nove geopolitične realnosti. Spomnimo, da po verjetno najbolj poznanem indeksu (Global Peace Index) Slovenija spada v prvo deseterico najbolj varnih držav, hkrati si delimo zadnje mesto na lestvici vpliva terorizma, kar je v tem primeru najboljši mogoč rezultat, t. i. GTI – Global terrorism index. Če na varnost gledamo skozi prizmo zdravstvene varnosti in odzivanja na krize, pa je Slovenija v svetovnem vrhu (Global Health Security) – na 6. mestu med 195 državami. Slovenija je in bo ostala varna država, kar potrjuje tudi zadnja raziskava Eurobarometra, po kateri je Slovenija na zadnjem mestu držav članic EU glede občutka ogroženosti med prebivalci.

Kako na splošno ocenjujete t. i. Šutarjev zakon – sveženj varnostnih ukrepov, sprejet po smrti Aleša Šutarja? Ali menite, da so sprejeti ukrepi ustrezni ter sorazmerni z vidika varnosti in varovanja človekovih pravic?

Prebivalci jugovzhodne Slovenije se po sprejetju Šutarjevega zakona počutijo bolj varne, varnostne razmere so se izboljšale. Število kaznivih dejanj in prekrškov se je zmanjšalo za polovico, večji je obisk romskih otrok v šolah, prav tako streljanja iz romskih naselij ni več.

Kako bi kot vlada krepili odpornost države in družbe proti dezinformacijam, tujemu političnemu vplivu in manipulaciji javnega mnenja? Katere ukrepe bi dali v ospredje?

Širjenje laži ter napačnih in zavajajočih podatkov v korist tuje države z namenom vplivanja na volitvah je po zakonu prepovedano in kaznivo. Zakonodaja in predpisi so primeren okvir za ukrepanje, nimamo pa osrednje ustanove, ki bi redno poročala o konkretnih kršitvah s področja tuje propagande in dezinformacij. Pri tem ne gre le za odgovornost političnih strank, temveč tudi medijskih hiš, da prepoznajo npr. ruske bote in ustrezno omejijo širjenje tuje propagande na družbenih omrežjih, spletnih straneh, v člankih in drugih oblikah poročanja. Odgovornost je na nas vseh.

Zaupanje v institucije in upravljanje države

Kako bi kot vlada krepili zaupanje javnosti v ključne državne institucije (pravosodje, policija, regulatorji) ter hkrati zagotavljali njihovo neodvisnost in učinkovitost?

Dvig zaupanja v javne institucije je bila ena od koalicijskih zavez aktualne vlade. Delo na tem področju se je v novembrski raziskavi Ogledalo Slovenije odrazilo v povečanem zaupanju v večino ključnih institucij, toda aktivnosti na tem področju še niso končane. Tudi v prihodnje bomo zaupanje javnosti v državne institucije krepili z visokimi standardi delovanja, transparentnostjo, enakostjo pred zakonom ter vključevanjem širokega nabora deležnikov pri oblikovanju in izvajanju javnih politik.

Mladi in digitalno okolje

Ali podpirate omejitev dostopa do družbenih omrežij za mlajše od 15 let, kot jo predlaga vlada? Če ne, kako bi sicer sistemsko zaščitili otroke in mladostnike pred tveganji, povezanimi z uporabo družbenih omrežij?

Po zgledu Avstralije in drugih evropskih držav podpiramo predlog omejitve dostopa do družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Cilj zakonske podlage je zmanjšanje negativnih učinkov uporabe družbenih omrežij za otroke in mladostnike ter predvsem njihova zaščita. Veliko vsebin na družbenih omrežjih je za najmlajše uporabnike škodljivih in jih spodbuja, da še več časa preživijo pred ekrani. To bi omejili.

Stanovanjska problematika

Kako vidite prihodnost reševanja stanovanjskega vprašanja v Sloveniji? Katere ukrepe boste podprli ter katere oblike najbolj podpirate (javni in neprofitni najem, tržni najem, lastništvo ali alternativne oblike)?

Stanovanjska politika je naša prioriteta. Dom je namreč pravica, ne privilegij. Z obdavčitvijo praznih investicijskih stanovanj, omejevanjem kratkoročnih najemov in gradnjo javnih najemnih stanovanj bomo odgovorili na izziv naraščajočih najemnin in mladim omogočili, da si ustvarijo dom.

Koalicija

S katerimi parlamentarnimi strankami (poimensko) ste pripravljeni sodelovati v koaliciji in s katerimi izključujete sodelovanje?

Kot je znano stališče stranke Gibanja Svoboda, ne bomo šli v koalicijo z Janševo SDS.