Fiskalno pravilo politiko razdeljuje že vse leto

Poenostavljeno zlato fiskalno pravilo pomeni, da se država zaveže, da bo uravnotežila svoje finance in tako posledično omejila morebitno pretirano zadolževanje. Slovenija je pogodbo o fiskalnem paktu – z izjemo velike Britanije in Češke – podpisala s 24 članicami Evropske unije marca 2011. Soglasje k zapisu zlatega fiskalnega pravila so podprle vse stranke še v času Pahorjevega mandata, in sicer ko je njegova vlada opravljala tekoče posle. Natanko leto po podpisu pogodbe o fiskalnem paktu je besedilo za spremembo ustave začela pripravljati ustavna komisija. Pozitivna Slovenija in SD proti Do aprila lani je vse potekalo gladko, tako da je bilo pričakovati, da vlada Janeza Janše z vpisom fiskalnega pravila v ustavo, za kar je potrebna dvotretjinska podpora, ne bo imela težav. A le nekaj tednov pozneje so Pozitivna Slovenija in Socialni demokrati dali jasno vedeti, da vpisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo ne bojo podprli. Janša o možnosti vezave zaupnice na fiskalno pravilo O vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo bi moral državni zbor razpravljati že lani sredi julija, a je tedanja koalicija, ker ni imela potrebnih dveh tretjin, to preložila na september, prejšnji premier Janša pa je napovedal možnost vezave zaupnice na vpis omenjenega pravila v ustavo. A tudi po poletnih počitnicah se politično razmerje glede vpisa ni spremenilo. Brez soglasja še danes Politika prav tako ni dosegla soglasja na izredni seji aprila, ko se je politični vrh dogovoril, da bodo o zapisu fiskalnega pravila v ustavo znova razpravljali, ko bo imela vlada natančne simulacije, kaj bi takšen zapis dejansko pomenil. V SDS in NSi se še vedno zavzemajo, da bi se fiskalno pravilo v ustavo zapisalo z letnico veljave 2015, s čimer se strinja tudi SLS, ki pa med drugim predlaga, da bi se s posebnim zakonom to obdobje pol leta pred uveljavitvijo za nekaj let prestavilo. V PS in SD menijo, da je zapis z omenjeno letnico izjemno škodljiv in da bi prinesel neslutene posledice.