Ponedeljek, 7. 11. 2022, 10.24
1 leto, 5 mesecev
Fiskalni svet: Realizacija potrjuje, da je sprejeti rebalans nerealističen
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,15
18
Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih desetih mesecih letos znašal 283 milijonov evrov, so ocenili.
Realizacija letošnjega proračuna do oktobra potrjuje oceno fiskalnega sveta, da z rebalansom niso bile ustrezno prilagojene nerealistično visoke redne pravice porabe, določene v oktobra lani sprejem proračunu. "Realizacija dodatno potrjuje oceno, da je sprejeti rebalans nerealističen," so danes zapisali v fiskalnem svetu.
"Dejanska realizacija rebalansa bi pomenila, da bi poraba brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje v povprečju zadnjih dveh mesecev leta znašala okoli 1,7 milijarde evrov na mesec, kar je za okoli 0,8 milijarde evrov več kot v povprečju prvih desetih mesecev," so ocenili v najnovejši mesečni publikaciji.
Dosedanja realizacija proračuna po njihovih navedbah potrjuje njihovo oceno, da je rebalans nerealističen in da ni predstavljal ustrezne osnove za pripravo proračunskih dokumentov za 2023 in 2024. "Ustvarjanje tolikšnega manevrskega prostora za odhodke poleg tega navidezno zmanjšuje tudi pomen sicer pomembnega obsega ukrepov, sprejetih po uveljavitvi rebalansa, na končni javnofinančni izid v letošnjem letu," so poudarili.
V zadnjih dveh mesecih naj bi bilo realiziranega 1,76 milijarde evrov primanjkljaja
Primerjava dosedanje realizacije in sprejetega rebalansa proračuna po njihovem kaže, da naj bi bilo v zadnjih dveh mesecih leta realizirane kar 1,76 milijarde evrov primanjkljaja, od tega 1,16 milijarde evrov nepovezanega z ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje.
Fiskalni svet je ocenil še, da se z izhodnim covidnim zakonom nadaljuje sprejemanje interventne zakonodaje, ki ni nujno neposredno povezana z dogodkom, ki naj bi ga naslavljala. "To nakazuje na tveganje, da bo tudi interventna zakonodaja za blažitev posledic draginje vsebovala določila, ki ne bodo neposredno povezana z energetsko krizo," so opozorili.
"Obsežna proračunska rezerva v predlogu proračuna za leto 2023 za draginjske ukrepe bi bila tako uporabljena namensko le formalno, dejansko pa bi bila sredstva podobno kot med epidemijo porabljena za reševanje drugih težav, tudi sistemske narave, kar bi lahko trajno obremenilo javne finance," so izpostavili v fiskalnem svetu.
Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih desetih mesecih letos znašal 283 milijonov evrov, brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije covid-19 in draginje pa bi imel državni proračun presežek v višini 465 milijonov evrov.
Prihodki so bili brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje medletno višji za 18,2 odstotka. Odhodki so bili brez upoštevanja teh učinkov medletno višji za 10,2 odstotka.
Obseg odhodkov za protikoronske ukrepe zanaša 5,47 milijarde evrov
Skupni obseg odhodkov državnega proračuna za protikoronske ukrepe od marca 2020 do konca oktobra letos znaša 5,47 milijarde evrov, od tega v prvih desetih mesecih letos 672 milijonov evrov. Glede na rebalans naj bi bilo v vsem letu za te ukrepe namenjene slabe 1,1 milijarde evrov, kar pomeni, da bi bilo do konca leta porabljenih še 415 milijonov evrov, so navedli v fiskalnem svetu.
Neposredni finančni učinek doslej sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje na državni proračun v letošnjem letu so ocenili na 440 milijonov evrov. V zadnjih dveh mesecih leta naj bi bilo realiziranega še nekoliko manj kot 200 milijonov evrov. Skupni neposredni učinek vseh dosedanjih draginjskih ukrepov v letošnjem letu pa so ocenili na okoli 760 milijonov evrov.
18