Ponedeljek, 17. 10. 2022, 11.32
2 leti, 1 mesec
Svarilo vladi: Ta predlog vsebuje številne pomanjkljivosti in tveganja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,88
6
Predvidena gibanja v prihodnjih dveh letih bi po ocenah fiskalnega sveta pomenila razmeroma nevtralno naravnanost fiskalne politike.
Predloga proračunov za prihodnji dve leti glede na okoliščine po oceni fiskalnega sveta v določeni meri upoštevata potrebne usmeritve. A vsebujeta tudi številne pomanjkljivosti in tveganja, opozarja svet v oceni proračunskih dokumentov. Opozarja predvsem na visok obseg diskrecijskih odhodkov v obliki investicij in rasti plač.
V trenutnih razmerah mora po prepričanju fiskalnega sveta javnofinančna politika ohraniti "fleksibilnost za hitro delovanje, zagotoviti učinkovite ukrepe za omejevanje posledic draginje, a hkrati preprečiti, da bi povzročala dodatne inflacijske pritiske in ogrozila srednjeročno vzdržnost javnega dolga".
Predvidena gibanja v prihodnjih dveh letih bi po ocenah fiskalnega sveta pomenila razmeroma nevtralno naravnanost fiskalne politike. V primeru dodatnega spodbujanja povpraševanja pa bi fiskalna politika že delovala v nasprotju s trenutnimi prizadevanji denarne politike za omejevanje dviga inflacijskih pričakovanj in celo nasprotno lastnim prizadevanjem ekonomske politike za omejevanje posledic draginje.
Predloga proračunov tako prinašata številne pomanjkljivosti in tveganja, opozarja fiskalni svet. Ta meni, da predvidene fiskalne spodbude, ki se kažejo predvsem v obliki nadaljnjega povečanja že visoke ravni investicij, v trenutnih razmerah in ob pričakovanih gospodarskih gibanjih niso potrebne oziroma primerne.
Hitra rast odhodkov je posledica diskrecijskih ukrepov
Hitra rast odhodkov je poleg nadaljnje krepitve investicij v pomembni meri tudi posledica diskrecijskih ukrepov, sprejetih po uveljavitvi trenutno veljavnega proračuna za 2023 lani jeseni. Ti ukrepi skupaj s poslabšanim izhodiščnim stanjem javnih financ v tem letu, s pričakovanimi obsežnimi ukrepi za naslavljanje draginje in z napovedanim umirjanjem gospodarske dejavnosti prispevajo k predvidenemu visokemu primanjkljaju v 2023.
Javnofinančni primanjkljaj naj bi prihodnje leto po predlogu proračunov dosegel pet odstotkov BDP, brez upoštevanja enkratnih dejavnikov pa 2,4 odstotka BDP. Ta zadnji naj bi na podobni ravni vztrajal tudi v 2024, čeprav naj bi se primanjkljaj ob upoštevanju enkratnih dejavnikov znižal na 2,2 odstotka BDP.
Javni dolg naj bi se do konca leta 2024 znižal na 70 odstotkov BDP in bo tako ostal višji kot pred začetkom epidemije, tveganja za morebitno poslabšanje srednjeročne vzdržnosti dolga pa so po analizi fiskalnega sveta na podlagi predlaganih proračunskih dokumentov razmeroma omejena.
Obete za 2023 sicer po opozorilih fiskalnega sveta zaznamujejo izjemna negotovost in velika geopolitična tveganja za nadaljnje poslabšanje napovedi gospodarske rasti, kar zahteva fleksibilno ukrepanje. Fleksibilnost delovanja pri spopadanju z draginjsko krizo se v predlaganih proračunskih dokumentih kaže v oblikovanju visoke rezerve, kar je po oceni fiskalnega sveta ustrezno ob zagotovitvi njene izključno namenske in pregledno predstavljene porabe.
Diskrecijski ukrepi naj bi stanje javnih financ poslabšali za okoli dva odstotka BDP
"Draginjski ukrepi morajo biti učinkoviti in stanja javnih financ ne smejo poslabšati trajno, zato je nujno, da so začasni ter v največji možni meri ciljno usmerjeni v pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalstva in najbolj izpostavljenim delom gospodarstva," so jasni. To sicer proračunski dokumenti predvidevajo.
Diskrecijski ukrepi naj bi medtem v prihodnjih letih stanje javnih financ poslabšali za okoli dva odstotka BDP na leto in delujejo tako na strani prihodkov in odhodkov. Predvidena rast tekočih izdatkov države v prihodnjih dveh letih je pri okoli šestih odstotkih na leto, kar je približno dvakrat več od dolgoletnega povprečja, tveganja za še višjo rast pa precejšnja, predvsem na področju plač v javnem sektorju.
V prihodnjem letu naj bi tako ob 3,31 milijarde evrov predvidenega primanjkljaja enkratni dejavniki zaradi draginje in covid-19 predstavljali 1,86 milijarde evrov, tako da bo preostali del primanjkljaja, ki vsebuje diskrecijske ukrepe, z 1,45 milijarde evrov skoraj na ravni tistega iz 2020, kar je bistveno slabše kot pred koronsko krizo. V 2024 pa naj bi se proračunski primanjkljaj brez enkratnih dejavnikov povečal na 1,69 milijarde evrov in predstavljal skoraj celotno vrednost primanjkljaja.
Investicije so načrtovane v visokem obsegu
Investicije so medtem v proračunskih dokumentih načrtovane v rekordno visokem obsegu, tudi v luči sovpadanja več evropskih finančnih mehanizmov, a po oceni fiskalnega sveta ne bodo uresničene v celoti. Usmeritev v investicije je smiselna, če te naslavljajo tveganja, ki jim bo v prihodnje izpostavljeno gospodarstvo, in lahko vplivajo na rast gospodarskega potenciala ter na vzdržnost javnih financ, navaja svet, a opozarja, da njihovo rast običajno zaznamuje neučinkovitost.
K povečanju transparentnosti in zanesljivosti proračunskih načrtov bi lahko po oceni fiskalnega sveta tako pomembno prispevalo tudi izboljšanje sistema načrtovanja investicij oziroma vključevanje bolj realistične ocene obsega investicij v proračune.
Fiskalni svet znova tudi opozarja, da so ocene projekcij, na katerih temeljijo proračunski dokumenti, otežene, saj je bila njihova podlaga s sprejetim rebalansom letošnjega proračuna zastavljena nerealistično. Predvsem pri odhodkih se zato veča verjetnost, da bodo stopnje rasti v 2023 višje od predvidenih.
6