Evropsko sodišče jutri dokončno o varčevalcih v LB

Če Slovenija primer izgubi, lahko breme doseže vsaj 230 milijonov evrov, pišejo Finance.

Zadeva ima sicer že dolgo brado. Naj spomnimo, da tožniki v primeru Ališić in drugi tožijo pet držav naslednic nekdanje SFRJ, ker pred njenim razpadom niso mogli dvigniti deviznih vlog. Na Slovenijo se nanašajo terjatve bosanskih varčevalcev do nekdanje Ljubljanske banke (po 1989/90 je Ljubljanska banka Sarajevo postala podružnica Ljubljanske banke Ljubljana). Po razpadu SFRJ so bile vloge zamrznjene. Čez čas so se države naslednice dogovorile za poplačilo nekaterih. Vloge tožnikov iz primera na ESČP so ostale zamrznjene.

Slovenija na prvi stopnji izgubila Leta 2012 je Slovenija na prvi stopnji primer izgubila, tako kot Srbija. ESČP je takrat razsodilo, da sta Slovenija in Srbija tožnikom kršili pravico do varstva premoženja in pravico do učinkovitega pravnega varstva, ker naj bi šlo v obravnavanem primeru za vprašanje zasebnega odnosa banke in varčevalcev.

Takrat je ESČP Sloveniji naložilo, da v šestih mesecih sprejme ukrepe za poplačilo trojice in vseh v podobnem položaju pod enakimi pogoji, kot so jih imeli varčevalci v domačih podružnicah slovenskih bank. A Slovenija se je zoper sodbo pritožila in veliki senat ESČP je začel obravnavo povsem na novo. Tokrat bo odločitev velikega sodnega senata dokončna.

Slovenija: Gre za vprašanje nasledstva Slovenija in Srbija vztrajata, da gre pri vprašanju starih deviznih vlog za vprašanje nasledstva, ki ga je treba rešiti v pogajanjih med naslednicami nekdanje SFRJ.

Kaj se zgodi, če Slovenija izgubi? To breme bo padlo na novo vlado, ki se bo morala podvizati, saj je na prvi stopnji sodišče Sloveniji dalo pol leta časa za pripravo zakonske podlage, pišejo Finance. Tako bi Slovenija morala pripraviti poseben zakon in v njem določiti pravila, kdo je upravičen do odškodnine.