Evropska Slovenija o Patrii: Gre za novo izkrivljanje slovenske demokracije

V društvu Evropska Slovenija poudarjajo, da sodba Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Patria s precejšnjo zamudo prihaja v času, v katerem bomo v roku nekaj mesecev imeli evropske, lokalne in predčasne državnozborske volitve, kar pomeni, da bo zadeva Patria vnovič vplivala na volilne preference volivcev. Po njihovih besedah gre pri tem za novo izkrivljanje slovenske demokracije.

"Sodba je zgrajena na splošnih očitkih" V celotnem dogajanju okrog primera Patria bi morda lahko celo videli nekakšen smisel, če bi dobili vsaj prepričljivo, oprostilno ali obsodilno, pravnomočno sodbo, vendar se po oceni društva Evropska Slovenija to ni zgodilo, saj sodba višjega sodišča po njihovem prepričanju močno odstopa od ustavnopravnih jamstev ter dokaznih standardov, ki morajo veljati v kazenskem pravu Republike Slovenije.

"Sodišče se v sodbi ne trudi z ugotavljanjem, ali je tožilstvu uspelo dokazati, da je obdolženec izpolnil vse potrebne znake kaznivega dejanja ali ne. Te preprosto predpostavlja oz. o njih sklepa na osnovi interpretacije dvoumnih osebnih zapiskov ali medsebojne komunikacije tretjih oseb, kar označi za indice. S svojim pristopom sodišče Janšo postavlja v položaj, v katerem mu po eni strani nalaga breme nasprotnega dokazovanja, po drugi strani pa mu to dokazovanje povsem onemogoči. Kdo lahko dokaže, da nekoč nekje in na neznani način ni sprejel neke neznane nagrade?" opozarjajo v društvu.

Sodba je tako, kot izpostavljajo, zgrajena na splošnih očitkih, "pri čemer ni niti ene konkretne sledi, ki bi jo s svojim ravnanjem v zaznavnem svetu pustil osrednji obdolženec in bi potrjevala utemeljenost sklepa, da je storilec očitanega kaznivega dejanja". Če ni znano nobeno v prepovedano posledico usmerjeno dejanje obdolženca, s katerim bi ta izpolnil objektivne znake kaznivega dejanja, tudi njegove krivde kot subjektivnega znaka ni mogoče dokazati, dodajajo.

"Sodišče v svoji sodbi ni izhajalo iz domneve nedolžnosti" "Kako naj se dokaže, da se je nekdo svojega dejanja zavedal in ga je hotel storiti, če se niti ne ve, za katero konkretno dejanje naj bi šlo, in o njem v zaznavnem svetu tudi ni nikakršnih sledi? Kako je mogoče govoriti o usklajenem delovanju in utemeljevati sostorilstvo obdolženca Janeza Janše, če njegovo konkretno delovanje niti ni izkazano?" se sprašujejo.

Glede na navedeno v društvu Evropska Slovenija ocenjujejo, da sodišče v svoji sodbi ni izhajalo iz domneve nedolžnosti, pač pa iz domneve krivde. Menijo, da je sodišče s svojo argumentacijsko strategijo dokazno breme tožilstva sprevrglo v breme nasprotnega dokazovanja s strani obdolženca, kar pa je zaradi nekonkretiziranosti očitkov absurdno in vnaprej obsojeno na neuspeh.

"V dvomu, ki je očiten celo laičnemu bralcu sodbe, sodišče naposled ni odločilo v korist obdolženca, pač pa v njegovo breme. Sodba je torej v popolnem nasprotju s konkretnimi ustavnopravnimi jamstvi temeljnih pravic obdolžencev v kazenskih postopkih," so sklenili.