Torek, 8. 2. 2022, 10.15
2 leti, 2 meseca
ESČP: Slovenija babici koroških dečkov kršila pravice
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,15
42
Sodba sodišča v Strasbourgu je zaušnica Ustavnemu sodišču, ki je marca 2020 s šestimi glasovi proti enemu zavrnilo navedbe starih staršev.
Slovenija je s počasnim odločanjem o rejništvu kršila pravice babici koroških dečkov, je odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Sodba predstavlja udarec Ustavnemu sodišču, ki je marca 2020 pod vodstvom Rajka Kneza in s poročevalcem Marijanom Pavčnikom zavrnilo ustavno pritožbo starih staršev.
Marija Otorepec in Ivan Škratek, dedek in babica otrok, znanih kot koroška dečka, si vse od umora njune hčere leta 2015 prizadevata, da bi hčerina otroka živela pri njiju, in ne v rejništvu. Po smrti matere otrok, ki jo je ubil njen partner in oče koroških dečkov, je center za socialno delo Velenje otroka dodelil v rejništvo, stara starša pa imata lahko stike z otrokoma le nekaj ur vsaka dva tedna v prostorih in pod nadzorom Centra za socialno delo.
Evropsko sodišče je s sodbo, objavljeno danes, pritrdilo gospe Otorepec, da so postopki odločanja o dovoljenju za rejništvo trajali predolgo. S tem je Slovenija kršila njeno pravico do poštenega postopka, ki jo zagotavlja Evropska konvencija človekovih pravic. Pravice starih staršev v zvezi s stiki z otroki niso bile kršene.
Škratek in Otorepčeva sta zatrjevala, da so bile njima in vnukoma kršene pravice do mirnega družinskega življenja in pravice do poštenega sodnega postopka. Otrokoma je bila po njunem mnenju kršena pravica biti slišan, saj organi niso upoštevali njunega mnenja.
Pritožila sta se, ker sodišče ni zaslišalo izvedenca, ki je dal pozitivno mnenje za nenadzorovane stike v postopku izdaje dovoljenja za rejništvo. Sodišče ni raziskalo razlik v stališčih dveh izvedencev. Trdila sta, da vnuka nista bili dovolj vključena v postopek in da ju sodišče ni zaslišalo. Zatrjevala sta, da sodišča niso imenovala skrbnika, ki bi zastopal interese vnukov, temveč so dovolili centru za socialno delo Velenje, da kljub očitnemu nasprotju interesov deluje kot njihov zastopnik.
Zatrjevala sta, da je postopek v zvezi z dovoljenjem za rejništvo trajal predolgo in s tem kršil njune in pravice otrok.
Zaušnica Ustavnemu sodišču
Sodba sodišča v Strasbourgu je zaušnica Ustavnemu sodišču, ki je marca 2020 s šestimi glasovi proti enemu zavrnilo navedbe starih staršev. Takrat so predsednik Rajko Knez, poročevalec Marijan Pavčnik ter sodnice in sodniki Matej Accetto, Rok Čeferin, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs preglasovali Dunjo Jadek Pensa, ki je v ločenem mnenju zagovarjala stališče, da so sodišča in Center za socialno delo otrokoma kršila pravico biti slišan.
Evropsko sodišče je o pritožbi odločilo v manj kot dveh letih. Škratek in Otorepčeva sta pritožbo sodišču poslala aprila 2020.
Stara starša koroških dečkov sta se na sodišče v Strasbourg obrnila drugič. Leta 2018 je sodišče pritožbo Marije Otorepec zavrnilo kot nesprejemljivo, ker je v enem delu očitno brez podlage, v drugem pa je prenagljena.
To je prva letošnja sodba ESČP zoper Slovenijo. Leta 2021 je sodišče Slovenijo obsodilo dvakrat. S sodbo Pintar in ostali proti Sloveniji je ugodilo razlaščenim delničarjem slovenskih bank, v sodbi Toplak in Mrak proti Sloveniji pa odločilo, da so sodišča kršila pravice invalidom pri volitvah.
V zadnjem letu je sodišče, ki iz Slovenije prejme okoli 240 pritožb letno, v obravnavo vzelo sedem pritožb. Med pritožniki so Peter Kodrič, pri katerem je Rok Čeferin odločal dvakrat v istem postopku, Igor Bavčar, ki trdi, da mu je takratni minister Goran Klemenčič kršil pravice, ko je izjavil, da bodo v primeru zastaranja "letele glave", in nekdanji veleposlanik Peter Reberc. Sodišče obravnava tudi pritožbi nekdanjega sodnika Milka Škoberneta, obsojenega zaradi jemanja podkupnin, in kolumnista Boštjana M. Turka, čigar postopek pred Ustavnim sodiščem je trajal štiri leta in osem mesecev, čeprav praksa ESČP tolerira največ štiri leta trajajoče postopke pred ustavnimi sodišči.
42