Parlamentarni odbor za zunanjo politiko je potrdil primernost Karla Erjavca za novega zunanjega ministra. Podprlo ga je 11 poslancev, 3 pa so bili proti.
Erjavec se je zavzel za ohranitev gospodarske diplomacije na zunanjem ministrstvu. Glede tega se namerava Erjavec zavzeti za spremembo koalicijske pogodbe in verjame, da bo kot človek s slovesom dobrega pogajalca uspel. Argumenti so na njegovi strani, je prepričan, poleg tega pa se mu zdi neprimerno, da bi spreminjali stvar, ki je začela dobro delovati. "To mi povedo predstavniki gospodarstva, katerim je to tudi namenjeno," je poudaril.
Kandidat za zunanjega ministra je postal, ker je "tako pač naneslo"
Prenos pod gospodarsko ministrstvo, kot je predvideno v koalicijski pogodbi, bi tudi prinesel kako leto zastoja na tem področju, dvotirnost upravljanja in probleme usklajevanja. Da na ta problem ni opozoril prej, je Erjavec pojasnil, da se je DeSUS koalicijskim pogajanjem priključila zadnja, sam pa je kandidat za zunanjega ministra postal, ker je "tako pač naneslo".
Erjavec za krepitev odnosov z državami Brics
Pri načrtih ohranitve gospodarske diplomacije na MZZ so ga podprli tudi člani odbora, čeprav so bili predvsem iz opozicije kritični, ker da koalicija o tem vprašanju ni usklajena. Tudi sicer bo prioriteta slovenske zunanje politike predvsem gospodarstvo ... Pri tem bo treba okrepiti predvsem odnose s t. i. državami Brics (Brazilijo, Rusijo, Indijo, Kitajsko in Južnoafriško republiko), pa tudi drugimi, kot so Južna Koreja, Argentina, se je še zavzel.
Glede morebitnega krčenja diplomatske mreže bodo naredili analizo
Koalicijska pogodba predvideva tudi racionalizacijo slovenske diplomacije, a kot je dejal Erjavec, konkretnejših načrtov še ni. Glede morebitnega krčenja diplomatske mreže bodo naredili podrobno analizo, stremijo pa predvsem k bolj učinkovitejši in uspešnejši diplomaciji.
"Radikalnih sprememb zunanje politike ne bo"
Obljubil je tudi prilagajanje slovenske zunanje politike spremenjenim okoliščinam v svetu, vendar pa radikalnih sprememb ne bo. To bi po njegovem mnenju poseglo tudi v verodostojnost Slovenije, saj je "zunanja politika zrcalo države".
Kandidat za ministra proti vdoru vsakodnevne politike v delo zunanjega ministra
Obljubil je tudi, da bo preprečeval vsak vdor vsakodnevne politike v delo zunanjega ministrstva. V tej luči namerava za svoje najožje sodelavce postaviti "profesionalce", čeprav o konkretnih imenih ni želel govoriti. Prav tako je nakazal, da bo še naprej podpiral profesionalnost diplomacije in da v tem smislu ne namerava odpirati zakona o zunanjih zadevah. "Prostora za politično ocenjevanje kandidatov ne sme biti," je dejal.
Jerovšek upa, da najbolj izkušeni diplomati ne bodo več "trohneli v kleti"
Jožef Jerovšek (SDS) je pri tem izrazil pričakovanje, da se ne bo več dogajalo, da bi "najbolj izkušeni diplomati trohneli v kleti". Janja Klasinc (PS) je izrazila dvom, kako bo Erjavec glede na prakso prejšnje vlade Janeza Janše preprečil vpletanje politike v kadrovanje na MZZ.
Njegova prednostna naloga bo seznanitev s procesom priprav na arbitražo o meji s Hrvaško
Erjavec se je tudi zavzel za večje uresničevanje nacionalnih interesov prek mednarodnih organizacij, predvsem EU, Nata in ZN, dobrososedske odnose z vsemi slovenskimi sosedam in vključevanje Zahodnega Balkana v EU, ena njegovih prvih nalog na položaju zunanjega ministra pa bo seznanitev s procesom priprav na arbitražo o meji s Hrvaško.
Takoj bo zaprosil za srečanje s hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusić
Odnosi s Hrvaško se mu sicer zdijo ključnega pomena in namerava takoj zaprositi za srečanje s hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusić. Ni pa želel napovedovati, kdaj bi lahko Slovenija odločila o hrvaški pristopni pogodbi z EU. Časovnica je izrazito politično vprašanje, je dejal Erjavec.
V odnosih z Madžarsko se je zavzel za izpolnjevanje sprejetih obveznosti do slovenske manjšine. Kot je dejal, Slovenija razume, da je kriza, a kriza je tudi v Sloveniji, pa ne zmanjšuje obveznosti do madžarske manjšine v Sloveniji.
"EU brez Zahodnega Balkana je nekompletna"
V odnosih z Zahodnim Balkanom se je zavzel za nadaljevanje procesa Brdo, ki ga je zagnala prejšnja vlada. Pri tem je podprl nadaljnje vključevanje držav iz te regije v EU. "EU brez Zahodnega Balkana je nekompletna," je dejal.
Slovenija je po besedah Erjavca zainteresirana za investicije iz ZDA
Znotraj EU se je Erjavec zavzel za okrepitev političnega in gospodarskega sodelovanja, predvsem konkretizacijo t. i. strateških partnerstev s Francijo, Nemčijo in Turčijo. "Gre za države, ki odpirajo veliko možnosti," je dejal. Zavzel se je tudi za krepitev odnosov z ZDA. "Slovenija je zainteresirana za investicije iz ZDA," je dejal in napovedal odpravljanje birokratskih ovir za doseganje tega cilja. Poleg tega je menil, da dogodki po volitvah v zvezi z izjavami ameriškega veleposlanika v Sloveniji ne bodo obremenili odnosov med državama.
Erjavec: Slovenski vojaki na mednarodnih misijah niso zato, da streljajo vse povprek
Razprava se je vrtela tudi glede nadaljevanja sodelovanja Slovenije v Afganistanu, pri čemer je Erjavca med predstavitvijo celo prekinil eden od predstavnikov medijev, a se kandidat za ministra ni pustil zmesti. Poudaril je, da slovenski vojaki na mednarodnih misijah niso zato, da streljajo vse povprek, ampak da opravljajo operacijo v podporo miru in da s tem zagotavljajo tudi varnost Slovenije. Kdaj naj bi zapustili Afganistan, pa se (še) ni želel izreči; to vprašanje bo treba rešiti skupaj z zavezniki, je dejal.
Glede aktualnih razmer v Siriji ni bilo veliko govora. Erjavec je dejal le, da gre za kompleksno zadevo. O vprašanju priznanja neodvisnosti Palestine pa je Erjavec dejal, da bi moralo to dejanje postati "garant stabilnosti, ne pa vir novih nestabilnosti".