Erjavcu očitali, da je zastopal "rusofilske težnje", on ni ostal dolžan

Sejo odbora DZ za zunanjo politiko o Ukrajini so danes odprli za javnost, potem ko so z obravnavanega gradiva odstranili oznako interno. Razprava je bila sprva relativno mirna in vsebinska. Erjavec je na začetku seje ponovil, da Slovenija obsoja ravnanje Rusije v Ukrajini kot nedopusten poseg v suverenost in ozemeljsko celovitost ter kot kršitev mednarodnega prava. Obenem priznava nove oblasti v Kijevu, podpira stališče, da je priključitev Krima Rusiji v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, in bo podprla vse ukrepe, ki se jih bo proti Rusiji odločila sprejeti EU.

"To niso rusofilske težnje" Glede na ta jasna stališča je Erjavec znova izrazil presenečenje zaradi očitkov opozicije in odločno zavrnil očitke, da je glede Ukrajine ravnal dvolično – eno govoril v Bruslju in drugo doma v Sloveniji, da je zastopal "rusofilske težnje" ali vsaj nastopal preveč medlo.

V zvezi s svojo pobudo za posredovanje v političnem dialogu z Rusijo, ki je bila povod za zahtevo poslancev SDS za nujno sejo OZP, je minister ponovil, da je bila ta očitno napačno razumljena, saj je z njo zgolj ponudil pomoč Slovenije v dialogu z Rusijo. "To niso rusofilske težnje, naša težnja je, da na osnovi dobrih odnosov z Rusijo pripomoremo k temu, da pride do resnega političnega dialoga z Rusijo."

Medel odziv v Bruslju Erjavčevi predstavitvi je sledila razprava, v kateri so poslanci SDS Jožef Jerovšek, Dragutin Mate in Sonja Ramšak ponavljali svoje očitke – da je zaradi medlega odziva Erjavca glede Ukrajine lahko v mednarodni skupnosti nastal vtis, da Slovenija ne stoji trdno za suverenostjo in ozemeljsko celovitostjo Ukrajine ter da je krizo v Ukrajini izkoristil za nabiranje političnih točk doma.

Franc Pukšič (SLS) je ocenil, da pobuda o posredovanju Slovenije ni bila slaba in "bi lahko bila na mestu", a ni bila ustrezno "dana v eter", zato "je splahnela in pustila priokus, da gre za notranjepolitično propagando" predsednika DeSUS.

Oster odziv Erjavca na očitke Odziv Erjavca po tej razpravi je bil oster. Kot je dejal, je bil njegov pristop do zdaj konstruktiven in dobronameren, a zdaj je tega konec, saj vidi, da tukaj ne gre več za razpravo o Ukrajini in Rusiji, ampak za "podtikanja", "sprenevedanja" in "žalitve".

"Če želite političen spopad s predsednikom stranke DeSUS in ne z ministrom za zunanje zadeve, pa pojdimo po tej poti," je dejal in poslancem SDS očital, da ravnajo po nareku Zbora za republiko oziroma Dimitrija Rupla, ki da "ima dolg nos", ker ga je upokojil.

Glede očitkov, da je igral dvojno vlogo, je opozicijske poslance pozval, naj mu pokažejo izjave, v katerih bi on kadarkoli govoril proti suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ali za rusko zavzetje Krima. "Govorite o stvareh, ki ne obstajajo, žalite me, da igram dvojno igro, gre za manipulacijo," je dejal.

Sledil je prepir o tem, kdo je žaljiv in kdo laže.

Odbor le sprejel sklepe o Ukrajini Na koncu so člani odbora sprejeli sklepe, a tudi to ni minilo gladko. Trije sklepi - med drugim, da se je OZP seznanil z razmerami v Ukrajini ter da opozarja na nesprejemljivost uporabe sile ali grožnje z njo v medsosedskih sporih - so bili sprejeti brez težav. Obenem je bil po pričakovanjih zavrnjen sklep, ki so ga predlagali poslanci SDS in zaradi katerega so v bistvu tudi zahtevali sklic nujne seje OZP o Ukrajini - da odbor opozarja na sporno ravnanje zunanjega ministra Karla Erjavca in zahteva njegov odstop.

Zapletlo pa se je pri predlogu sklepa SDS, da odbor podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Koalicijski poslanci so ga namreč želeli nadgraditi tako, da OZP "podpira spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine ter prizadevanja za mirno rešitev krize z uporabo diplomatskih sredstev ob spoštovanju mednarodnih pogodb in načel mednarodnega prava".

Poslanci SDS kot predlagatelji se s širitvijo na ta način niso strinjali, nakar so koalicijski poslanci najprej s tesno večino zavrnili predlog sklepa SDS, nato pa je bil potrjen razširjeni sklep.