Poslanke in poslanci so ob današnji obravnavi letnega poročila varuha človekovih pravic za leto 2010 izpostavili predvsem neučinkovitost nadzornih služb in določene pomanjkljivosti v zakonodaji.
Predstavniki poslanskih skupin so zagotovili, da bodo poročilo podprli. O njem se bodo izrekali v sredo.
"Sodelovanje varuha z državnim zborom je bilo ves čas korektno"
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik je prepričana, da bo današnja razprava vsaj deloma pokazala na to, kakšno je stanje na področju človekovih pravic v Sloveniji, in s priporočili novemu državnemu zboru pokazala na najbolj pereče kršitve, ki jih bo treba urediti čim prej in ne čakati na sistemske rešitve. Varuhinja sicer ugotavlja, da je bilo sodelovanje varuha z državnim zborom ves čas korektno.
Vlada ni podala odziva na mnoge dele poročila za leto 2010
Varuhinja je opozorila, da na mnoge dele poročila varuha sploh ni odziva vlade, zato bi bilo po njenem nujno analizirati, kako se državni organi in organi lokalnih skupnosti odzivajo na varuhove ugotovitve in priporočila. "S pomočjo takšne analize bi lahko pripravili oceno stanja na področju človekovih pravic, hkrati pa ocenili delovanje varuha kot institucije," je dejala in dodala, da so pripravili model, a za samo izvedbo potrebujejo dodatna sredstva oz. strokovnjaka.
Ob dodatni predstavitvi poročila je Čebašek-Travnikova med drugim izpostavila neučinkovitost nadzornih služb in določene pomanjkljivosti na področju zakonodaje.
Eva Irgl:"Največ kršitev človekovih pravic prihaja iz gospodarskega kriminala"
Pri predstavitvi stališč poslanskih skupin je Eva Irgl (SDS) poudarila, da je letošnje poročilo najbolje pripravljeno doslej in da predstavlja pomemben dokument na področju človekovih pravic. Zavzela se je za upoštevanje priporočila varuha o zaščiti otrokovih pravic.
"Varuh je prepoznaven, ljudje se obračajo nanj, komisija za človekove pravice pa kar dobro sodeluje z varuhom," meni Irglova, ki je tudi predsednica komisije za človekove pravice in peticije. Tako komisija kot varuh pa žal pogosto naletijo na gluha ušesa. Sicer največ kršitev človekovih pravic po njenem mnenju prihaja iz gospodarskega kriminala, zato bi pričakovala varuhinje, da ob grobih tovrstnih kršitvah lahko sproži tudi določene postopke.
Pozitivni odzivi političnih strank na poročilo in delo varuha za človeške pravice
Majda Širca (Zares) se strinja, da je poročilo pripravljeno korektno. Vsakoletno soočenje z oceno po njenih besedah povečuje in senzibilizira okolje, zato bodo poslanci stranke Zares podprli poročilo.
Tudi Jakob Presečnik (SLS) se pridružuje priporočilu komisije za peticije, da se upošteva priporočilo varuha o zaščiti otrokovih pravic. Še posebej v tej stranki podpirajo priporočilo varuha glede kadrovske krepitve inšpekcijskih služb oz. nadzora.
Anton Urh DeSUS je pri obrazložitvi podpore poročilu izpostavil problematiko nadzornih inštitucij, delovnopravne zakonodaje in revščino, ki se le še povečuje. Delo varuha zelo pozitivno ocenjuje in meni, da ta institut potreben, zato bodo poslanci DeSUS poročilo podprli.
Silven Majhenič (SNS) je prav tako menil, da je institucija varuha pomembna, na kar kaže poročilo, iz katerega je razvidno, da se nekatere nepravilnosti pojavljajo vsako leto. Po mnenju Boruta Sajovica (LDS) so človekove pravice sicer predmet političnega obračuna oz. predmet dnevne politike pred državnozborskimi volitvami.
Stališče skupine nepovezanih poslancev je predstavil Andrej Magajna, ki je opozoril na "neodzivnost vladnih služb in njihovih uslužbencev". Laszlo Göncz (narodni skupnosti) je menil, da je poročilo visoko kakovostno, nedvomno so dobrodošla priporočila varuha v zvezi s statusom manjšinskih skupnosti, ki ne sodijo v avtohtone narodne skupnosti.
"Institut varuha se je močno zakoreninil v zavest slovenske družbe
V SD se zavedajo pomena nadzora, a bi se ob doslednejšem spoštovanju zakonodaje obseg kršitev zmanjšal, zato sta pomembna izobraževanje in ozaveščanje v teh službah, je dejala Majda Potrata (SD). V SD podpirajo vsa priporočila, je dejala in pristavila, da se je institut varuha močno zakoreninil v zavest slovenske družbe.