Nedelja, 10. 6. 2018, 9.31
6 let, 5 mesecev
Država mora zagotoviti sežigalnice odpadkov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,29
2
Župani zgornjegorenjskih občin državo pozivajo, naj zagotovi državno gospodarsko javno službo za sežiganje komunalnih odpadkov, ki je kljub zakonskemu predpisu ni zagotovila. Ker je v Sloveniji premalo sežigalnic, so centri za ravnanje z odpadki lahko frakcijo primorani voziti v tujino, kjer postavljajo visoke cene.
Komunalna podjetja in centri za ravnanje z odpadki, ki se v zadnjem obdobju soočajo z velikimi težavami glede odvažanja odpadne embalaže, imajo tako težave tudi z odvažanjem lahke frakcije. Kot opozarjajo župani Bleda, Bohinja, Gorij, Jesenic, Kranjske Gore, Radovljice in Žirovnice, je trenutni način obvladovanja lahke frakcije dolgoročno nevzdržen in rešljiv le prek državne gospodarske javne službe za sežiganje komunalnih odpadkov.
Župani pozivajo državo k ustrezni rešitvi
Država je z uredbo o odlagališčih odpadkov predpisala, da je treba vse mešane komunalne odpadke pred odlaganjem na odlagališčih mehansko in biološko obdelati v centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki. Tovrstna obdelava se uvršča med obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja.
Pri obdelavi nastaja lahka frakcija, ki predstavlja približno polovico vhodnih količin. Edina možnost njene končne oskrbe pa je termična izraba, vendar država kljub zakonsko predpisani državni gospodarski javni službi za sežiganje komunalnih odpadkov te končne oskrbe ni zagotovila.
V Sloveniji so sicer termični objekti, ki so namenjeni končni oskrbi tovrstnih odpadkov, vendar njihove zmogljivosti ne zadoščajo potrebam na trgu, zato so centri za ravnanje z odpadki odvisni od prevzemnikov iz tujine, ki pa dane razmere izkoriščajo s finančno nesprejemljivimi ponudbami. Zato župani državo pozivajo, da čim prej poišče ustrezno rešitev za končno oskrbo tovrstnih odpadkov.
Na sežig v tujino
Kot pravi jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger, je lahka frakcija v Sloveniji velik problem, saj je je na vseh deponijah polno in treba se bo odločiti, kako z njo naprej. Prepričan je, da bi bilo treba tudi v Sloveniji poskrbeti za termično obdelavo in odpadke uporabiti kot energent. V centru za ravnanje z odpadki Mala Mežakla so problem kopičenja lahke frakcije še posebej občutili zaradi močnega smradu, na katerega prebivalci opozarjajo že nekaj let.
V centru so bili, ker v državi ni dovolj sežigalnic, primorani poiskati dražjo in začasno rešitev ter lahko frakcijo izvažati v tujino, kjer so na bližnjih območjih zaslutili svojo priložnost in dvignile cene. Tako je uničevanje teh odpadkov nenadoma postalo zelo drago, je pojasnil direktor Razvojne agencije Zgornje Gorenjske Stevo Ščavničar.
Ministrstvo za okolje in prostor se je na poziv županov odzvalo s pojasnilom, da je zmogljivosti v državi dovolj, ampak jih zaradi različnih razlogov ne morejo izkoristiti. Pojavljajo se namreč okoljevarstveni problemi z dovoljenji in tehnološki problemi, predvsem pa je problem družbena sprejemljivost takšnih sežigalnic.
Kjerkoli so se želeli tega lotiti, so vedno naleteli na močno nasprotovanje lokalne skupnosti. Študija kaže, da je sežiganje smotrno le na območjih mest, kjer je odpadke možno uporabiti kot energent za ogrevanje, ravno v mestnih okoljih pa so nasprotovanja prebivalcev največja. Tako od države v bližnji prihodnosti rešitve ni mogoče pričakovati.
2