SiolNET. Novice Slovenija
1,80

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Država bolj radodarna kot kadarkoli - pa vseeno ni za vse dovolj

1,80

termometer

vlada Marjana Šarca
Foto: STA

Vlada je določila razrez proračunskih izdatkov za prihodnje leto in leto 2021. Zgornja meja za prihodnje leto je 10,45 milijarde evrov, za 2021 pa 10,455 milijarde evrov, kar je najvišja raven izdatkov v zgodovini Slovenije. Razrez so sprejeli soglasno, je po seji vlade povedal finančni minister Andrej Bertoncelj. Prihodnje leto bo več denarja za izobraževanje, socialo, krči pa se proračun okoljskega in finančnega ministrstva.

"Pri pripravi proračuna smo sledili trem prioritetam: razvoj, sociala in plače," je povedal finančni minister Andrej Bertoncelj ter dodal, da sta jih vodili načeli blaginje in stabilnosti ter hkrati fiskalno pravilo. "Rekli smo odločen ne prekomerni porabi," je dejal Bertoncelj in dodal, da je rast porabe skladna z napovedmi gospodarske rasti. 

Kot uvodoma omenjeno, je predvideno, da bo ob koncu priprave državnega proračuna raven odhodkov znašala največ 10,45 milijarde evrov za prihodnje leto in 10,455 milijarde evrov za leto 2021. Za primerjavo, trenutno veljavni proračun za letos predvideva 10,16 milijarde evrov odhodkov, torej 290 milijonov evrov manj kot načrtovani za prihodnje leto.

Bertoncelj je dejal, da je polovica tega povišanja (okrog 150 milijonov evrov) namenjena zvišanju plač v javnem sektorju, ki izhaja iz lanskega sporazuma glede plačnih ukrepov. Druga polovica pa se nanaša na, kot je dejal minister, "razvojno naravnane projekte".

Kako naprej?

Današnja vladna odločitev določa najvišjo mogočo porabo za posameznega proračunskega porabnika za obe leti. Sami porabniki, torej ministrstva, državni organi, agencije, morajo zdaj do konca avgusta pripraviti finančne načrte, kako bodo denar porabili.

Vsebino načrtov bodo uskladili s finančnim ministrstvom, ki pripravi končni predlog proračunov za obe leti, tega pa nato potrdi vlada. Najkasneje do oktobra naj bi nato vladni predlog obravnavali še poslanci v državnem zboru (DZ).

Nihče ni v celoti zadovoljen, nihče pa ne bi smel biti nezadovoljen, meni finančni minister Andrej Bertoncelj. Nihče ni v celoti zadovoljen, nihče pa ne bi smel biti nezadovoljen, meni finančni minister Andrej Bertoncelj. Foto: STA

Več za izobraževanje in socialo, manj za okolje

Natančna vsebina izhodišč in razrez predvidene porabe sta objavljena tukaj. Vladni proračunski porabniki bodo dobili 270 milijonov evrov več (10,16 milijarde evrov). Občutno se bo povečal proračun vladne službe za kohezijo (z 31 na 80 milijonov evrov). Več bodo dobila praktično vsa ministrstva. Prednjačita ministrstvo za izobraževanje s 107 milijonov evrov in ministrstvo za delo s 50 milijonov evrov dodatnega denarja. Druga, na primer ministrstvo za okolje in ministrstvo za finance, pa naj bi prihodnje leto dobila manj (obe omenjeni po 50 milijonov evrov).

Sodna veja oblasti bo dobila skoraj deset odstotkov več denarja (229 milijonov evrov, letos 209 milijonov evrov), večino "povišice" si bodo razdelila sodišča in državno odvetništvo (nekdaj pravobranilstvo).

Nevladni proračunski porabniki (sem spadajo urad predsednika države, državni zbor, državi svet) bodo prihodnje leto dobili 62 milijonov evrov, kar je poldrugi milijon manj kot letos. A pri posameznem porabniku ni večjih sprememb v višini proračuna.

Še vedno 600 milijonov evrov premalo

Kljub navidezni enotnosti politike pa po današnjem sestanku koalicije pred sejo vlade iz izjav predstavnikov koalicijskih strank ni velo veliko zadovoljstva s predvidenim proračunskim razrezom.

Nekatera ministrstva so namreč nezadovoljna, češ da so dobila premalo. Finančni minister Bertoncelj je priznal, da je bilo za 600 milijonov evrov več zahtev in želja, a se je vlada soglasno odločila, da ostane v začrtanem okviru.

"Potrebe so bile kljub rekordni ravni odhodkov višje, a na neki točki smo se morali ustaviti. Nihče ni v celoti zadovoljen, nihče pa ne bi smel biti nezadovoljen," je to komentiral Bertoncelj. 

Proračun večji, a tudi potrebe

Na ministrstvih iz kvote SMC bi si želeli predvsem več sredstev za investicije v domove za starejše in intervencije po naravnih nesrečah, primanjkuje pa tudi sredstev po posameznih diplomatskih predstavništvih, je pred sejo vlade dejal vodja poslancev SMC Igor Zorčič. Na ministrstvih iz kvote SMC bi si želeli predvsem več sredstev za investicije v domove za starejše in intervencije po naravnih nesrečah, primanjkuje pa tudi sredstev po posameznih diplomatskih predstavništvih, je pred sejo vlade dejal vodja poslancev SMC Igor Zorčič. Foto: STA Na ministrstvih iz kvote SMC bi si želeli predvsem več sredstev za investicije v domove za starejše in intervencije po naravnih nesrečah, primanjkuje pa tudi sredstev po posameznih diplomatskih predstavništvih, je pred sejo vlade dejal vodja poslancev SMC Igor Zorčič.

Kot je ocenil, se kljub zgodovinsko največjemu proračunu potrebe porabnikov več kot očitno večajo. "Tudi če bi imeli še sto milijonov evrov več, bi obstajalo enako nezadovoljstvo. Pri 500 ali 600 milijonih več pa bi morda bilo zadovoljstvo na vseh ministrstvih," je dejal Zorčič.

Poraba gor zaradi višjih plač v javnem sektorju

Nikoli ne dobiš vsega, kar misliš, da bi bilo potrebno, je dejala tudi vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper, ki pa ni pojasnila, kje je manko. Tudi vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je dejal, da bi si sicer želeli več vlaganja v domove za starejše, a opomnil, da tudi v preteklosti nikoli niso bili zadovoljni, saj so na določenem področju vedno želeli več sredstev. "Res je, da je ta proračun največji do zdaj, je pa res tudi to, da se je zvišala poraba zaradi višjih plač v javnem sektorju," je dejal. Na to sta opozorila tudi Kociprova in vodja poslanske skupine SD Matjaž Han.

Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović se danes pred novinarji ni ustavil.

kajenje Novice Vlada zavrnila poslance: odloga enotne embalaže za tobačne izdelke ne bo

Han: Kako ni denarja za naložbe?

Matjaž Han iz SD je dejal, da je ob izhodiščih za pripravo proračuna predvsem zmeden, saj pri tako visokih načrtovanih odhodkih ugotavljajo, da ni denarja za investicije. Matjaž Han iz SD je dejal, da je ob izhodiščih za pripravo proračuna predvsem zmeden, saj pri tako visokih načrtovanih odhodkih ugotavljajo, da ni denarja za investicije. Foto: STA Han je pred sejo vlade še poudaril, da imamo v Sloveniji eno najzahtevnejših fiskalnih pravil v EU, s katerim smo si po njegovem mnenju zadrgnili zanko okoli vratu. Kritičen je bil tudi do fiskalnega sveta, češ da ustavlja investicije, ki bi bile še mogoče pri taki gospodarski rasti. Dejal je, da bo "umetnost ta proračun spraviti pod streho".

Kot je še dejal Han, je ob izhodiščih za pripravo proračuna predvsem zmeden, saj pri tako visokih načrtovanih odhodkih ugotavljajo, da ni denarja za investicije. Meni, da se pri taki gospodarski rasti in manjšem številu brezposelnih socialni transferji nižajo prepočasi. Prav tako bi po njegovem mnenju morali začeli omejevati zaposlovanje na nekaterih področjih javnega sektorja.

Zavod za zaposlovanje ZRSZ Novice Skokovit porast prejemnikov socialne pomoči: tako bi jih vlada motivirala za delo

Državni uradniki bodo lahko začeli delati prej

Dokument, papir, birokracija. Foto: Thinkstock Vlada je danes spremenila uredbo o delovnem času v organih državne uprave, ki ureja delovni čas javnih uslužbencev v organih državne uprave. Do zdaj je veljalo, da - če predstojnik ali druga oseba po njegovem pooblastilu posebej ne razporedi polnega delovnega časa - uslužbenci prihajajo na delovno mesto med 7.30 in 9.00 ter končajo delo med 15.30 in 17.30. 

Nova ureditev pa določa začetek delovnega časa med 7. in 9. uro, konec pa med 15.00 in 17.30. Obvezna prisotnost javnega uslužbenca na delovnem mestu je med 9. in 15. uro, ob petkih med 9.00 in 14.30. Dnevna delovna obveznost ostaja 8 ur.

Komentarji

7

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • januar / 04.07.2019. ob 13:59 +6 - 2

    KRIVIČNO JE,DA SI JAVNI SEKTOR/FUNKCIONARJI/VIŠAJO PLAČE/,KER SI TEGA NIKAKOR NE ZASLUŽIJO SAJ SO V GLAVNEM SAMI NESPOSOBNEŽI Z Šarcem vred

    +6 - 2
  • janez.rasl / 04.07.2019. ob 15:24 +3 0

    Upokojenci pa za 40 let delovne dobe 57% za izračun pokojnine. Povišanje pa 10€ na leto !!

    +3 0
  • ibego11 / 04.07.2019. ob 19:25 +1 0

    Filate samo ta javni sektor z denarjem,kaj pa imamo od njega čisto nič,sami priskledniki in lenuhi,reveži bomo pa še dalje jedli suhi kruh,pa liter uskladiščene navadne vode v plastenki.

    +1 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin