Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva praznuje 20 let

To dejstvo je po oceni Boža Dimnika zgodovinska obveza, da državi sodelujeta in prijateljujeta.

Ko so se leta 1991 po osamosvojitvi začeli pogovori o priznanju Slovenije in Hrvaške, je bila po Dimnikovih besedah za mednarodno politiko sprejemljiva edino hkratna samostojnost obeh držav, ne samo zgolj ene. "Ker je bila želja obeh držav po osamosvojitvi tako močna, smo jo samo zato oboji tudi dobili," pravi Dimnik, ki je bil eden izmed glavnih pobudnikov za ustanovitev DSHP-ja.

Zbrane so na slovesnosti pozdravili tudi nekdanji predsednik Republike Hrvaške Stipe Mesić, nekdanji hrvaški minister za notranje zadeve Josip Boljkovac in slovenski evropski poslanec Ivo Vajgl. Vsi so v svojih nagovorih izrazili ogromen pomen, ki ga je imelo društvo za medsebojne odnose obeh držav in pozitiven vpliv v časih, ko je bilo to najbolj potrebno.

Društvo je ogromno naredilo tudi v sporih za slovensko-hrvaško mejo DSHP je v 20 letih svojega delovanja izvedel številne projekte in srečanja, ki so pripomogli k ohranjanju dobrih odnosov med državama. Še posebej pomembno vlogo je društvo odigralo v času, ko državi nista imeli protokolarnih stikov in so se politiki obeh držav sestajali v ljubljanskem lutkovnem gledališču.

DSHP je vedno deloval v političnem ozadju, ko so vse ustaljene politične prakse odpovedale ali se izkazale za nedelujoče. Društvo je ogromno naredilo tudi v sporih za slovensko-hrvaško mejo ob morju, sporih glede Ljubljanske banke in glede obdavčitve slovenskih državljanov, ki so lastniki nepremičnin na Hrvaškem. Zdaj se prijateljski odnosi ohranjajo na vsakoletni nogometni tekmi med poslanci obeh držav in raznih srečanjih, navajajo v društvu.

Društvo, ki ga je Dimnik s somišljeniki ustanovil leta 1992, danes šteje 1500 individualnih članov in 105 kolektivnih članov.