Sreda, 5. 4. 2023, 11.22
1 leto, 7 mesecev
Do meje z Avstrijo skozi drugo cev karavanškega predora še letos
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,13
3
Po preboju cevi bodo sledili še finalizacija predora in vgradnja elektrostrojne opreme ter njeno testiranje. Promet naj bi tako po novi cevi stekel sredi leta 2025.
Izkop druge cevi avtocestnega predora Karavanke poteka v skladu s terminskim načrtom. Izkopanih je že okoli 2.500 metrov predora, kar predstavlja 72 odstotkov celotne dolžine predorske cevi na slovenski strani. Do meje z Avstrijo naj bi predvidoma prišli do konca leta, dela pa trenutno potekajo v zelo zahtevnih geoloških razmerah.
Kot so Občino Jesenice obvestili iz Družbe za razvoj infrastrukture DRI, se na območju platoja Karavanke nadaljujejo dela na portalni zgradbi, v samem predoru pa izvajalec del, turško podjetje Cengiz, nadaljuje izkop in osnovno podgradnjo.
Pojasnili so, da izkop trenutno poteka v zelo zahtevnih razmerah heterogene hribine z nizko samonosilnostjo z vložki blokov apnenca in konglomerata. "Dela potekajo v okviru predloženega terminskega načrta. Do državne meje naj bi predvidoma prišli do konca leta, odvisno od zatečenih geoloških razmer v nadaljevanju," so zapisali.
Avtocestni most že stoji
Hkrati se v predoru urejajo temelji notranje obloge, talni obok iz litega betona in notranja obloga predora. Zgrajen je že tudi avtocestni most, ki bo povsem dokončan skupaj z izgradnjo manjkajočega dela avtoceste med predorom in obstoječo cestninsko postajo.
Pred letom dni, ko si je dela v predoru ogledal tedanji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, je bila izkopana že več kot polovica slovenskega dela predora in je kazalo, da bo cev prebita septembra letos. Gradnja se je na slovenski strani zaradi zapletov pri izbiri izvajalca del začela avgusta 2020, precej kasneje kot na avstrijski strani, kjer so že septembra 2021 izkopali svoj del predora do slovenske meje.
Na avstrijski strani je predor dolg 4,5 kilometra, na slovenski pa 3,5 kilometra, vendar je geološka sestava terena na slovenski strani zahtevnejša in že pred več kot 30 leti, ko se je gradila prva predorska cev, je bila gradnja na slovenski strani dolgotrajnejša.
3