Koliko se lahko starši vtikajo v otrokov učni proces? #video

Javnost deli pismo razburjene mame prvošolca, ki bi za bralno značko moral zrecitirati pesmico. Izbral si je našo himno, Zdravljico. Namesto recitacije se je odločil, da jo bo odpel, učiteljica je zato njegov nastop zavrnila. Kaj torej spodbuja slovenski šolski sistem, se je spraševala mama, ustvarjalnost ali pedagoška načela? Starši in učitelji stojijo na različnih okopih.

Koliko se starši lahko vtikajo v učni proces šoloobveznega otroka?

Učna snov je začrtana, naloge je treba delati, obveznosti so obveznosti. Tako učitelji, ki ne odstopajo od tega, da je pesmico pač treba zrecitirati. Na drugi strani so starši, ki menijo, da učitelji ne podpirajo otrokove kreativnosti, iznajdljivosti. Kje pa je meja, koliko se pri šoloobveznem otroku smemo vtikati v učni proces?

"Starši imajo nedvomno pravico, da vse vprašajo oziroma jih to zanima. Vendar pa je na drugi strani strokovna avtonomija učitelja, tako kot zdravnika, kjer je samostojen. V skladu s pedagoškimi cilji, ki jih zasleduje, se temu primerno ravna tudi pri pouku. Zato je vprašanje, ali lahko straši presojajo, ali je kaj prav ali narobe, kajti strokovnega znanja o tem nimajo, ne glede na to, kaj so," je pojasnil Branimir Štrukelj, generalni sekretar Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ).

Pritožb ni malo

Pritožb ni malo. Tedensko vsaj tri, je povedala Nataša Šram iz društva Svet staršev, pri katerem so lani vložili peticijo za spremembo šolskega sistema. Največ konfliktov je na relaciji učitelj-učenec.

"Včasih tudi kaj ugovarjajo, včasih tudi iščejo svoj prostor, učitelji pa to jemljejo kot napad nase in na začrtan učni načrt. Opažamo, da to predvsem razumejo kot napad nase in na lastno avtoriteto, ki pa nima ničesar s poučevanjem, z učnim načrtom," je povedala Šramova.

Avtoriteta je že ključna in otrok jo potrebuje, je dejal psihiater in psihoterapevt Miran Možina. A pri tem se zadnja leta precej lovimo. "Avtoriteto je težko zgraditi, to je nekaj, kar ti ni dano vnaprej. Avtoriteto si pridobiš v odnosu, tako da prepričaš drugega, recimo s tem, da imaš znanje, izkušnje, zaradi določene vloge, ki jo igraš v nekem večjem sistemu. Potrebno je stalno negovanje in v vsakem odnosu se drugače izide," je razložil Možina, direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda.

V šolo z odvetniki

Starši učitelje prijavljajo inšpekciji, hodijo v šolo z odvetniki. Zadnjih 15 let vedno pogosteje. "Starši s tem ne rešujejo svojega otroka, da bi oblikovali njegovo osebnost. Gre zgolj za to, da ga snamejo s kljuke, da ga na primer odrešijo nekega postopka, ki bi bil za to predviden," je povedal Štrukelj.

Šramova je na vprašanje, koliko težav rešijo s pogovorom ali mediacijo, odgovorila: "Odvisno. Trenutno smo 30 odstotkov težav rešili s pogovorom, v 70 odstotkih pa se učitelji o tem niso hoteli pogovarjati do končnega dogovora. Naša kultura pravzaprav skoraj soglasno podpira to vsemogočnost učiteljske avtoritete. V naši kulturi skoraj ni dopustno biti jezen na učitelja, skoraj ni dopustno, da se izrazijo čustva, da nekaj ni bilo v redu narejeno," je prepričana Šramova.

Nekoč je bil učitelj prijatelj, mentor, svetovalec, zaveznik. Kaj pa danes? "Učitelji želijo to sicer ostati tudi danes. So pa možnosti, ki jih imajo za kaj takšnega, bistveno slabše kot pred 20 ali 30 leti," je še sklenil Štrukelj.

Morda pa bo z novo Belo knjigo o šolstvu začrtana drugačna pot, ki bo pogodu, tudi v dobro otrok, učiteljem in staršem.