SiolNET. Novice Slovenija
6,20

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Črna gradnja koprskega uradnika: ministrica Majcnova in prva gradbena inšpektorica Hržica gledata stran

6,20

termometer

Irena Majcen Dragica Hržan
Foto: Ministrstvo za okolje in prostor

V primeru koprskega uradnika Seada Muharemovića, ki dela na področju izdaje gradbenih dovoljenj, doma pa ima že več desetletij neskladno gradnjo, kar tudi sam priznava, je odpovedala inšpekcija, ki je leta 1994 opustila postopek. Danes pravijo, da stare gradnje niso njihova prioriteta, z ministrstva Irene Majcen pa ob tem sporočajo, da morajo inšpektorji delovati samostojno, brez pritiskov.

Pri uradniku koprske upravne enote Seadu Muharemoviću je inšpekcija v začetku 90. let ugotovila nelegalno nadzidavo. Kot smo poročali prejšnji teden, je leta 1983 z očetom kupil zemljišče, na katerem je stala 57 kvadratnih metrov velika hiša. Objekt sta nato nadgradila v hišo, veliko 138 kvadratnih metrov, okrog katere stojijo še drugi manjši objekti.

Začeli postopek, a ga tudi ustavili

Muharemović priznava, da zanje nima ustreznih dovoljenj. To je že v začetku 90. let ugotovila gradbena inšpekcija, a si je Muharemović nato leta 1993 izboril odlog prisilne izvršbe. Muharemović nam je prejšnji teden dejal, da je odlog veljaven nedoločen čas, a kot zdaj pojasnjujejo na ministrstvu za okolje, je zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij, na podlagi katerega je bil odobren odlog, določal tudi rok.

V 14. členu je določal, da se prisilna izvršba odloži le do sprejetja Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora (tega je koprska občina sprejela leta 1994), vendar ne dlje kot za 15 mesecev od uveljavitve zakona. To potrjuje, da se je Muharemoviću čas za legalizacijo iztekel leta 1994. Kot pravi sam, do danes ni zbral denarja za legalizacijo, inšpekcija pa od takrat do danes iz neznanega razloga postopka ni nadaljevala. Danes, kot pravijo, v informacijskem sistemu nimajo več evidentirane zadeve za to parcelno številko. 

Gradnja v Škofijah je torej še vedno neskladna, tudi po medijskem razkritju in ne nazadnje javnem priznanju Muharemovića pa se uradni organi primera očitno ne bodo lotili.

Črna gradnja Seada Muharemovića uradnikov ne zanima. Črna gradnja Seada Muharemovića uradnikov ne zanima. Foto: Planet TV

Inšpektorji niso dobili prijave - je to res ovira?

"Po mnenju računskega sodišča neizvajanje samoiniciativnih oziroma rednih inšpekcijskih pregledov ne vpliva spodbudno na graditelje nelegalnih gradenj, saj se zavedajo, da jih bodo inšpektorji obiskali zgolj ob prijavi," v poročilu iz leta 2015 ugotavlja računsko sodišče, ki ga vodi Tomaž Vesel. "Po mnenju računskega sodišča neizvajanje samoiniciativnih oziroma rednih inšpekcijskih pregledov ne vpliva spodbudno na graditelje nelegalnih gradenj, saj se zavedajo, da jih bodo inšpektorji obiskali zgolj ob prijavi," v poročilu iz leta 2015 ugotavlja računsko sodišče, ki ga vodi Tomaž Vesel. Foto: Bojan Puhek Na inšpektoratu za okolje in prostor namreč na vprašanje, ali bodo nadaljevali oziroma začeli nov postopek, odgovarjajo, da niso prejeli pobude za obravnavo.

Pri tem omenimo, da inšpekcije noben zakon ne ovira, da ne bi postopka začela samoiniciativno. Nasprotno, računsko sodišče je leta 2015 objavilo poročilo o pregledu dela gradbene inšpekcije za leti 2011 in 2012 ter jo okrcalo zaradi ugotovitve, da inšpektorji, zasuti s prijavami, le redko opravljajo samoiniciativne preglede na terenu. 

"Po oceni računskega sodišča neizvajanje samoiniciativnih oziroma rednih inšpekcijskih pregledov ne vpliva spodbudno na graditelje nelegalnih gradenj, saj se zavedajo, da jih bodo inšpektorji obiskali zgolj ob prijavi," so navedli revizorji, inšpekcija pa je v popravljalnih ukrepih navedla načrt, da v letošnjem letu izvede 2.310 samoiniciativnih pregledov. 

Seznam prioritet jih varuje pred pritiski

Na ministrstvu za okolje, pod okrilje katerega spada inšpektorat, pravijo še, da stare gradnje niso prioriteta. "Glede na navedbe, da gre za 23 let obstoječ objekt, pojasnjujemo, da inšpektorat deluje v skladu s svojimi sprejetimi prioritetami in načrtom dela. Ena od prioritet gradbene inšpekcije je nadzor nad gradbišči oziroma objekti, ki so v gradnji," so zapisali v odgovoru.

Na vprašanje, ali bi inšpektorat moral začeti postopek, ministrstvo odgovarja:

"Namen interne metodologije razvrščanja in določanja prioritet je zagotavljanje učinkovitejšega delovanja gradbene inšpekcije pri izvajanju njene prvenstvene naloge, to je zagotavljanje spoštovanja zakonov in podzakonskih predpisov na področju prostora, in sicer poenoteno, glede na pomembnost po celi Sloveniji, brez morebitnih zunanjih vplivov in pritiskov na inšpekcijske postopke in ne glede na ime posameznega investitorja."

Upravna enota čaka

Na inšpektorat bodo čakali tudi na koprski upravni enoti, kjer je Muharemović zaposlen. Kot sporočajo, bodo uvedli postopek odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, a le če črnograditelj sam poda vlogo za legalizacijo oziroma če prejmejo pravnomočno odločbo gradbene inšpekcije. 

Muharemoviću bi lahko grozili postopki zaradi manjših objektov, ki delno stojijo na zemljiščih v lasti koprske občine in državnega sklada kmetijskih zemljišč. Občina ga je pred kratkim po poročanju Slovenskih novic pozvala, naj se zglasi pri njih, da razjasnijo okoliščine. Če bo treba, bodo sprožili pravne postopke, pravijo. Zakaj se je občina, ki jo vodi Boris Popović, odzvala tako pozno, ni jasno. Da bodo preverili stanje, so napovedali tudi na skladu kmetijskih zemljišč.

črna gradnja

Koliko črnih gradenj je starejših od Slovenije? Ne vemo.

Gradnja koprskega uradnika, ki je vse od osamosvojitve črna gradnja, vsekakor ni osamljen primer. Podatkov, koliko nelegalnih gradenj izvira iz časa pred osamosvojitvijo, pa od ministrstva nismo dobili. "Natančna analiza in podatki, ki jih pričakujete, niso na voljo," so nam odgovorili.

Kot pravijo, je imela gradbena inšpekcija na zadnji dan lanskega leta v obravnavi 11.784 zadev, od tega je izvršilni postopek uveden v 2.084 zadevah. Gradbena inšpekcija pri tem ugotavlja, da se največkrat srečuje s kršitvami pri gradnji manj zahtevnih objektov, da gre največkrat za nedovoljene gradnje v strnjenih naseljih, zunaj strnjenih naselij pa izstopajo nedovoljene gradnje na kmetijskih zemljiščih.

Nova zakonodaja prinaša odpustek?

Splošna legalizacija črnih gradenj je nepotrebna in nepravična, ob sprejemanju nove gradbene zakonodaje menijo v Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije. Splošna legalizacija črnih gradenj je nepotrebna in nepravična, ob sprejemanju nove gradbene zakonodaje menijo v Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije. Foto: Bojan Puhek Spremembe pri legalizaciji naj bi prinesla nova gradbena zakonodaja, ki je trenutno v poslanski obravnavi in po mnenju ministrstva naslavlja tiste razloge za nastanek nedovoljenih gradenj, ki jih je mogoče nasloviti z normativnimi rešitvami, pri čemer pristavljajo, da so razlogi za nastanek nedovoljenih gradenj v Sloveniji tudi antropološke, ekonomske in socialne narave. Teh s predmetno zakonodajo ni mogoče naslavljati, menijo.

A predlagana zakonodaja je po mnenju nekaterih preveč naklonjena črnograditeljem. Predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) Aleš Prijon je tako pred dnevi opozoril, da bo črne gradnje, starejše od 20 let, mogoče legalizirati brez vsakršnih pogojev - čeprav so morda neskladne z namensko rabo prostora, z določili prostorskih aktov, v nasprotju z varovalnimi režimi in tako dalje.

Zbornico je zmotilo tudi, da zakon ni vključeval presečnega datuma, torej bi lahko tudi v prihodnje tako legalizirali gradnje, starejše od 20 let, kar bi po mnenju zbornice omogočilo zlorabe. Na odboru za infrastrukturo v začetku oktobra so poslanci sprejeli spremembo, ki naj bi jo podpiralo tudi ministrstvo. Določbe naj bi veljale za objekte, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja pred letom 1998 in od tedaj niso bili več spremenjeni brez ustreznih dovoljenj.

Na ministrstvu medtem zagotavljajo, da črnograditeljem ne bodo gledali skozi prste.

"Predlog gradbenega zakona vsebuje tudi ureditev obstoječih nedovoljenih gradenj za nazaj, vendar ob vseh nujnih varovalnih mehanizmih, kot je preverjanje lastništva zemljišča, plačilo komunalnega prispevka in predpisanih dajatev, predložitev dokumentacije, evidentiranost objekta in drugih predpisanih zahtev," pravijo na ministrstvu.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 28
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin