Uradnik, ki izdaja gradbena dovoljenja, je solastnik črne gradnje #video

Video: Marko Gregorc/Planet TV

Muharemović je leta 1983 skupaj z očetom kupil zemljišče, na katerem je stala 57 kvadratnih metrov velika hiša. Oče je v desetletju zatem na zemljišču objekt precej nadgradil.

Danes je hiša velika 138 kvadratnih metrov, postavljeni pa so še drugi manjši objekti, ki delno stojijo tudi na občinskih zemljiščih in zemljiščih v lasti državnega sklada kmetijskih zemljišč. Te je leta 2005 z namenom obdelovanja zakupil njegov danes 88-letni oče, ki je bil že takrat v domu za ostarele. 

Muharemović, ki na upravni enoti tudi sam izdaja gradbena dovoljenja, za razširitev objekta in postavitev novih ni dobil ustreznih dovoljenj, kar priznava tudi sam.

Ni imel denarja

Kot pravi uradnik, je leta 1993 po takrat sprejeti noveli zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki se je je prijelo ime "Jazbinškov zakon", prijavil nedovoljeno gradnjo. Ta je bila vključena v občinski odlok za sanacijo degradiranega prostora iz leta 1994 in je tako vpisana kot objekt, ki ga je mogoče legalizirati. Tega pa Muharemović vse do danes ni storil. 

Glavni razlog za to je, kot pravi, da ni imel finančnih zmožnosti. Legalizacija bi stala okrog 20 tisoč evrov, ki jih Muharemović po lastnih besedah, kljub temu da je vsaj zadnja leta na vodstvenih položajih v upravni enoti, ni zbral. "Priznam napako. V svoj zagovor pa lahko povem, da nisem želel zlorabljati postopka, kar npočnejo ekateri. Lahko bi podal vlogo za legalizacijo, ki bi jo upravna enota zavrnila, ministrstvo bi v pritožbi sledilo mnenju upravne enote, nato bi jaz sprožil upravni spor. To bi teklo leta brez epiloga, meni pa ne bi mogel nihče očitati, da nisem poskušal," pravi sogovornik. Na pripombo, da gre za težko kritiko dela lastnega delodajalca in drugih organov na področju izdaje gradbenh dovoljenj, odgovarja, da je tak zakon, ti organi, med njimi on sam, pa le izvajalci. "Postopki so predolgi, vlagatelj pa ima veliko pravic."

Na vprašanje, ali je s tem kršil zakon, je dejal, da je s prijavo leta 1993 pridobil možnost legalizacije, ki pa ni časovno omejena, zato sam ne vidi, kje bi kršil zakon. Ne Jazbinškov zakon ne odlok ne vsebujeta roka, pravi.

"Razkril sem korupcijo, zdaj mi vračajo"

Po besedah Muharemovića gre pri javnem razkritju njegove črne gradnje za maščevanje za primer korupcije projektanta, ki je veliko posloval z upravno enoto. On je primer razkril in prijavil pristojnim organom, pravi.

Pravi še, da je črna gradnja nastala veliko pred septembrom 2006, ko se je zaposlil na upravni enoti kot javni uslužbenec s pooblastili za odločanje na področju okolja in prostora. "Leta 1994 se mi ni niti sanjalo, da bom kdaj delal na Upravni enoti Koper in da bom imel prej navedena pooblastila," pravi in na vprašanje, ali je tako ravnanje primerno za javnega uslužbenca, odgovarja, da ne. Ponavlja pa, da je razkritje posledica njegove prijave korupcije. 

Muharemovićevi nelegalno zgrajeni objekti med drugim stojijo na zemljiščih Mestne občine Koper. Foto: Marko Gregorc V preteklosti na vodilnem položaju

Vprašanje v zvezi z ukrepi smo naslovili tudi na vodstvo upravne enote Koper ter ministrstvi za okolje in prostor ter javno upravo. Odgovore bomo objavili, ko jih dobimo.

Enainšestdesetletni uradnik je bil v letih 2014 in 2015 po odhodu načelnice Upravne enote Koper Lilijane Kozlovič na položaj poslanke tudi vršilec dolžnosti vodje upravne enote.

Eden od Muharemovićevih objektov. Foto: Marko Gregorc