Turistični delavci spametovali vlado

V sindikatu delavcev gostinstva in turizma so včeraj popoldne ugotovili, da so njihova opozorila in pozivi ostali neuslišani. Na ministrstvu za okolje so se odločili, da bodo s koncesnino nekaterim zdraviliščem vzeli tudi več kot tri odstotke letnih prihodkov. 

Kljub temu, da jim je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek zagotavljal, da se to ne bo zgodilo in da bodo drastično znižali obremenitev, ministrica za okolje Irena Majcen ni popustila.

Karmen Leban, sindikat gostinstva in turizma Foto: STA , Zato so sindikalisti napovedali "veliki protestni shod pred vladno palačo”, na katerem bi več tisoč zaposlenih v naravnih zdraviliščih nasprotovali zvišanju davčne obremenitve.

Do leta 2020 bo 26 koncesionarjev skupaj letno plačevalo kar okoli dva milijona evrov koncesnine.

Preberite še:

Zakaj turistični delavci grozijo s stavko? 

Zdravilišča: ponos in molzna krava države

Zahtevajo znižanje koncesije za polovico

"Očitno vsa prizadevanja in argumenti turističnih delavcev, strokovnjakov ter tudi ministrstva za gospodarstvo niso zalegli," je včeraj poudarila generalna sekretarka sindikata gostinstva in turizma Karmen Leban.

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo Foto: Ana Kovač Po njenih informacijah ministrica za okolje še vedno vztraja pri svojem stališču in "tako kaže nedopusten odnos do razvoja turizma in do vseh delavcev, ki delajo v njem. Noče sprejeti drugačnih, pravičnejših rešitev".

Kot smo poročali, od ministrice zahtevajo, da se koncesijska dajatev zniža za polovico, kot je pred časom tudi sama obljubila.

Toda očitno si je premislila. Vodja direktorata za vode na okoljskem ministrstvu Leon Behin je julija poudaril, da bi znižanje plačila koncesnin pripeljalo do ustavitve morebitnega razvoja.

Od dogovora odvisno zvišanje plač

Od dogovora o znižanju koncesnine je po besedah Lebanove odvisno zvišanje plač zaposlenih v turizmu.

Irena Majcen, ministrica za okolje Foto: Ana Kovač Sindikati so namreč z vodstvi turističnih družb, vsaj velikimi, dogovorjeni, da se sredstva, ki jih zdaj hoče pobrati država, prelijejo v višje plače delavcev.

Konec novembra so namreč na seji pogajalske skupine dosegli dogovor, na podlagi katerega so se izboriti za nove, višje izhodiščne plače. Te se bodo v povprečju dvignile za od 14 do 15 odstotkov. 

"Vendar je ta dogovor le osnova za pogajanja v posameznih podjetjih za dvig plač. Eni ga bodo občutili manj, drugi več," je pojasnila Lebanova.

Sindikati se bodo torej morali sami dogovoriti z vodstvi, vendar pred tem potrebujejo zagotovilo, da se denar, predviden za koncesnino, nameni za plače zaposlenih.

"Ministrica preprosto ne razume, da je treba delež težko prisluženega denarja namesto v državni proračun vrniti zaposlenim, ki si za vso opravljeno delo, nenormalno povečan obseg dela in neenakomerno razporejen delovni čas zaslužijo, da njihove plače niso več med najslabšimi v vsem slovenskem gospodarstvu. S tako visoko koncesnino so zdravilišča denar, namenjen delavcem, primorana preliti v plačilo nerazumno visoke koncesnine državi," je opozorila sindikalistka.