SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ciprska cerkev pripravljena priskočiti na pomoč, kaj pa slovenska?

1

termometer

Ciprska cerkev kot pomoč državi ponuja del svojega premoženja, slovenska pa pravi, da že pomaga.

Ciprske banke so v zelo težkem položaju. Rešitve iščejo tako v Bruslju kot v Moskvi, svojo roko za pomoč pa je ponudil tudi vodja vplivne pravoslavne cerkve na Cipru. Nadškof Hrisostomos je vladi za namen reševanja finančne krize dal na razpolago cerkveno premoženje: "Vse premoženje Cerkve je na razpolago državi, da bi rešila gospodarstvo pred propadom." Po njegovih besedah je Cerkev med drugim ponudila, da bo zastavila svoje premoženje za nakup vladnih obveznic. Cerkev je sicer največji lastnik zemljišč na otoku in ima poleg tega deleže v več podjetjih. Njeno premoženje naj bi bilo vredno več deset milijonov evrov.

Odgovornost Cerkve za stanje v slovenskih bankah Glede na to, da so tudi slovenske banke v zelo težkem položaju, in glede na to, da velik del odgovornosti nosi slovenska Cerkev prek svojih podjetij Zvon 1 in Zvon 2, Gospodarstvo Rast, T2 itd., smo jih vprašali, ali so tudi sami pripravljeni priskočiti na pomoč slovenskim bankam oziroma slovenski državi, saj naj bi po podatkih Gursa samo v nepremičninah imeli pod svojim palcem premoženja za okoli 800 milijonov evrov.

Slovenska Cerkev že pomaga z različnimi programi Generalni tajnik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje nam je povedal, da slovenska Cerkev že pomaga: "Slovenska Cerkev že pomaga z različnimi programi, kot sta Slovenska karitas, Vincencijeva zveza dobrote, duhovniki pomagamo vzdrževati kulturno dediščino ... Glede na to, da so naši verniki tudi državljani, lahko rečemo, da finančne ukrepe vsi občutimo. Cerkev kot inštitucija, ki ji država lahko pomaga, beleži manj sredstev, recimo za socialno in pokojninsko zavarovanje duhovnikov, za vzdrževanje kulturne dediščine …"

Neposredna in posredna pomoč Saje nam je ponudil tudi nekaj številk: v Slovenski karitas je več kot 11.000 prostovoljcev, ki darujejo svoj prosti čas. V letu 2011 je z zbranimi sredstvi pomagala 138.204 osebam, 122.740 družinam in družinskim članom, 12.196 starejšim osebam, ogromno gospodinjstev je prejelo pomoč v obliki plačila položnic, več kot 10.800 otrok je prejelo pomoč za šolske potrebščin. Saje je dodal: "To je delo, ki izhaja iz narave Cerkve. To je na neke vrste neposredna in posredna pomoč državi. Vsakdo pa mora sprejeti svojo odgovornost, tako cerkev na eni strani za svojo področje kot tudi država za svoje."

Ni naloga Cerkve, da rešuje finančni položaj države Če bi imeli ljudje službe, bi verjetno manj potrebovali pomoč Karitas ali Rdečega križa. Politiki nam razlagajo, da bo služb dovolj, ko bomo odpravili posojilni krč, za kar pa moramo sanirati banke, ki so zašle v težave zaradi slabih posojil. Glede na to, da banke potrebujejo pomoč pri saniranju v veliki meri tudi zaradi cerkvenih Zvona 1, Zvona 2, Gospodarstva Rast, T2, nam je Saje razložil: "Treba je pomagati ljudem, da bodo imeli službe, da bo večje blagostanje države večje. To je naloga države. Glede na to, da je Cerkev ločena od države, se Cerkev na to področje ne sme vmešavati. Cerkev v svojem okolju, tudi v Karitas, šolah ponuja zaposlitev mnogo osebam. Ni pa naloga Cerkve, da rešuje finančni položaj države. Odgovornost, da reši te zadeve, je na strani države."

Mariborska nadškofija je kriva Za našteta podjetja in posledice njihovega zadolževanja pa bo po Sajetovih besedah morala odgovarjati mariborska nadškofija: "Mariborska nadškofija ni slovenska Cerkev. To je bil projekt mariborske nadškofije, ki odgovarja za ta dejanja in bo tudi povedala, kako bo ta projekt rešila. Odgovornost je na tistih ljudeh, ki so se odločili za ta projekt. Cerkev na Slovenskem pa ima šest škofij. Ne gre za skupno odgovornost, če ena pravna enota naredi neko dejanje."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin