Četrt stoletja po prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji (foto)

Po besedah predsednika republike Boruta Pahorja je dragocenost volitev leta 1990 vsaj trojnega značaja: vzpostavile so demokracijo, omogočile pogoje za ustanovitev lastne države in njeno povezovanje v združeno Evropo po lastni volji, bile pa so tudi konstitutivnega pomena za narodno spravo. "Imeli smo vizijo, imeli smo voljo" "Slovenci smo bili v takratnem demokratičnem vrenju protagonisti vizij združene demokratične Evrope. Nismo bili zgodovinski zamudniki, temveč pogumni dejavni sodobniki. Imeli smo vizijo, imeli smo voljo in bili smo se sposobni pogovarjati in dogovarjati o bistvenih, najbolj vitalnih stvareh za narodovo prihodnost," je poudaril.

Po 25 letih je sledilo razočaranje Četrt stoletja pozneje smo po Pahorjevih besedah nad slovensko demokracijo razočarani bolj, kot bi bilo treba: "Samostojna država, članica združene Evrope, je manj uspešna od pričakovanj. Narodna sprava je deležna dvomov z vseh strani, pa bi lahko bila tako velik navdih za našo večjo enotnost." Pri tem je opozoril, da kljub tem ugotovitvam pomen prvih demokratičnih volitev kot prehoda v demokracijo, samostojno državo in k narodni spravi ni prav nič manjši: "Prav nasprotno. Iz vsega dogajanja pred 25 leti se lahko nekaj pomembnega naučimo za svoja sedanja in prihodnja ravnanja." "Demokracija, državnost, evropskost in sprava so pravi temelji" Predsednik republike je tudi poudaril, da smo v primerjavi s položajem pred četrt stoletja v pomembni prednosti: "Zdaj ne gre za to, da obstoječ politični, gospodarski in družbeni sistem spet vratolomno podremo, temveč da ga nadgradimo. Demokracija, državnost, evropskost in sprava so pravi temelji." "Tvegam oceno, da je v prihodnjih 25 letih poleg jasne vizije in volje za njeno dosego skoraj enako potreben napor za gradnjo boljših, bolj pristnih, bolj strpnih, bolj človeških odnosov v naši družbi," je dodal.