Največja vladna stranka SMC je v raziskavi Episcentra prehitela največjo opozicijsko stranko SDS in ima s 26 odstotki največjo prednost v zadnjih desetih mesecih. Podpora vladi je nekoliko padla.
SMC Mira Cerarja podpora narašča zadnje štiri mesece, oktobrski rezultat pa je najboljši po oktobru lani, ko je dobila 27,4 odstotka. Mesec pred tem je imela 34,2 odstotka, najvišji rezultat pa ji je Episcenter izmeril julija lani, ko je zmagala na parlamentarnih volitvah (34,9 odstotka).
Kljub stabilni SDS se je SMC odlepila
Prejšnji mesec je SMC z 22 odstotki za 1,2 odstotne točke zaostajala za stranko Janeza Janše, ki je tokrat prejela 20,9 odstotka. Stranki sta se zadnje mesece izmenjavali v vodstvu, tokrat pa se je SMC prvič opazneje "odlepila" od SDS.
Ta ima sicer v zadnjih desetih mesecih stabilno podporo, ki se giblje od 19,6 odstotka februarja lani do 23,2 odstotka septembra, kar je bil najboljši rezultat od junija 2013. Najslabše v zadnjem obdobju se je stranka odrezala oktobra lani, ko je imela 14,4-odstotno podporo.
Oster boj na levici
Socialni demokrati Dejana Židana so prvič po maju letos, ko so bili s 13,5 odstotka izenačeni z Združeno levico, prehiteli stranko Luke Mesca. SD je oktobra prejela 12,8 odstotka, kar je pol odstotne točke več od ZL. Medtem ko ima SD v zadnjih mesecih stabilno podporo okoli 12 odstotkov, oktobrski rezultat konkurenčnih združenih levičarjev prvič v zadnjih mesecih odstopa od povprečnih 15 odstotkov.
Karl Erjavec za petami Ljudmile Novak
Podpora NSi Ljudmile Novak v zadnjih treh mesecih pada. Tokrat so krščanski demokrati prejeli sedem odstotkov (avgusta 10,5 odstotka, septembra 9,1 odstotka). Tik za petami Nove Slovenije je DeSUS Karla Erjavca, ki zaostaja le za desetinko odstotka (avgusta je imela stranka upokojencev 6,3-odstotno podporo, septembra pa 6,1-odstotno).
Zunajparlamentarna SLS Marka Zidanška drži stabilno podporo nad tremi odstotki. Tokrat je prejela 3,5 odstotka, avgusta je imela ljudska stranka 3,7-odstotno podporo, septembra pa bi jo izbralo 3,1 odstotka vprašanih.
Zavezništvo AB le malo nad ničlo, volilna udeležba okoli 50-odstotna
Zavezništvo Alenke Bratušek, ki v parlamentu nima več poslanske skupine, ampak le še dve poslanki, je tudi tokrat prejela zanemarljivo število glasov – 0,4 odstotka (avgusta 1,2 odstotka, septembra 0,1 odstotka).
Med anketiranci je katero od drugih strank naštelo 5,9 odstotka vprašanih, svoje izbire jih anketarjem ni želelo zaupati 3,2 odstotka, z "ne vem" pa jih je odgovorilo 1,2 odstotka. Anketiranci so odgovarjali na vprašanje, kateri stranki bi zaupali glas oziroma katera jim je najbližje. Odgovarjali so le tisti, ki so dejali, da bi se volitev zanesljivo, verjetno ali mogoče udeležili.
Raziskava Episcentra je pokazala, da bi se volitev, če bi bile prihodnjo nedeljo, zanesljivo udeležilo 47 odstotkov vprašanih, z "verjetno da" je odgovorilo 14 odstotkov, zanesljivo na volišča ne bi prišlo 23 odstotkov vprašanih, odgovor "verjetno ne" pa je izbralo 16 odstotkov anketirancev. V zadnjih petih mesecih se delež zanesljivih udeležencev volitev giblje od 41 do 47 odstotkov.
SMC brez devetih poslancev, največ bi pridobili SD in ZL
SMC bi v poslanskih klopeh izgubila devet poslancev in bi jih imela 27 (volitve so ji prinesle 36 sedežev). SDS bi imela 22 sedežev, torej bi imela poslanca več. Združena levica bi število poslanskih mandatov podvojila na 12, SD pa povečala s šest na 13.
NSi bi imela s sedmimi poslanci dva sedeža več kot po lanskih volitvah, stranka DeSUS pa bi s sedmimi mandati izgubila tri poslance. V državnem zboru bi bilo zastopanih šest in ne sedem strank, saj bi ZaAB izpadla iz parlamenta.
Polovica podpira vlado, druga polovica ne
Potem ko je vlada avgusta z 52 odstotki prejela najvišjo podporo v primerjavi z nekaj meseci pred tem, ji je jeseni spet nekoliko padla. Tokrat jo podpira 48,4 odstotka anketirancev (septembra 50,5 odstotka), ne podpira pa je 51,2 odstotka (septembra 49 odstotkov, avgusta 48 odstotkov).
Pahor na vrhu, Janša na dnu, Židan pridobiva, Cerar nazaduje
V merjenju priljubljenosti politikov je na prvem še vedno predsednik republike Borut Pahor, ki mu je naklonjenih 72 odstotkov vprašanih, kar je sicer štiri odstotne točke manj kot septembra. Do petega mesta so se zvrstili evropska komisarka Violeta Bulc (oktobra 62 odstotkov, septembra 61 odstotkov), predsednik SD Dejan Židan (oktobra 61 odstotkov, septembra 57 odstotkov), evroposlanka SD Tanja Fajon (oktobra in septembra 58 odstotkov) in predsednik vlade Miro Cerar (oktobra 57 odstotkov, septembra 61 odstotkov).
Šesti je predsednik državnega zbora Milan Brglez (oktobra 52 odstotkov, septembra 55 odstotkov), do desetega mesta pa so se zvrstili finančni minister Dušan Mramor (oktobra 47 odstotkov, septembra 46 odstotkov), ministrica za delo Anja Kopač Mrak (oktobra in septembra 46 odstotkov), evroposlanec NSi Lojze Peterle (oktobra 46 odstotkov, septembra 47 odstotkov) in predsednica NSi Ljudmila Novak (oktobra in septembra 44 odstotkov).
Na zadnjih treh mestih lestvice so nekdanja predsednica vlade in predsednica ZaAB Alenka Bratušek, ki ji ni naklonjenih 80 odstotkov vprašanih (septembra je bilo takšnih anketirancev še za šest odstotnih točk več), predsednik SDS Janez Janša (oktobra in septembra 71 odstotkov nenaklonjenih) in notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, ki ji ni naklonjenih 46 odstotkov anketirancev, enako kot septembra.
1
