Četrtek, 8. 2. 2018, 10.40
6 let, 9 mesecev
Preverite, koliko stane študij na fakultetah
"Če študent za stroške študija nima denarja, fakultete žal ne more dokončati"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,08
12
Slovenija se ponaša z brezplačnim dodiplomskim študijem. Čeprav šolnine za izobraževanje v rednem študiju ni, pa je samo šolanje daleč od brezplačnega. "Bolj ko si priden in ambiciozen, dražji je študij. In če nimaš veliko denarja, si hitro zelo omejen," je povedala študentka ene od ljubljanskih fakultet. "Če študent za stroške študija denarja nima, naše fakultete žal ne more končati," je dodala druga.
Univerza v Ljubljani je objavila vpisnine v letnik študijskega programa. Prvi vpis v program stane 29 evrov, vpisnina v višji letnik, dodatno leto ali ponovni vpis pa 21 evrov brez DDV.
Fakulteta za arhitekturo - od 2.000 do 3.000 evrov na letnik
"Uradno je obvezen strošek le vpisnina, ki znaša 24 evrov. V resnici pa mora študent za opravljanje osnovnih obveznosti investirati veliko več," nam je povedala ena od študentk fakultete za arhitekturo (FA).
Na fakulteti odgovarjajo, da je njihova fakulteta mednarodno primerljiva institucija: "Naš cilj in naloga je izobraziti odlične arhitekte, ki morajo biti zaradi specifike poklica, za katerega se izobražujejo, intelektualci in ljudje z jasno izdelanimi svetovnonazorskimi stališči."
V prvem letniku večina dela temelji na računalniku, ki pa mora biti zaradi zahtevnih tehničnih specifikacij bolj zmogljiv in posledično tudi dražji. Po lastnih besedah študenti za računalnik plačajo med 900 in 1.200 evri. Da ne predpisujejo minimalnih standardov opreme ter da se za kakovost, ceno in nujnost pripomočkov odloča vsak študent sam, pa odgovarjajo na fakulteti. Tudi če računalnika ne štejemo v stroške študija, saj ga lahko uporabljajo tudi v zasebne namene, stroški nastanejo ob nakupu potrebnih programov, pravijo študentje.
Za računalniški program tudi po 360 evrov
"Pri vpisu fakulteta zahteva oddano izjavo o neuporabi nelicenčnih programov," je povedal eden od študentov. Na fakulteti za arhitekturo se trudijo za čim nižje stroške, zato se tudi povezujejo z različnimi programskimi proizvajalci, ki naj bi študentom omogočili celo brezplačne uporabe programov.
"Za nekatere programe so na voljo brezplačne različice, a se ob straneh papirja pojavi logotip programa, kar je za profesorje seveda nedopustno," nam je o tem povedal eden od študentov. Cena licenčnega programa za letno uporabo znaša v povprečju 360 evrov, uporabljajo pa jih minimalno pet.
"Enkrat ali dvakrat na teden moramo oddajati korekture projektov v A3-formatih, za kar plačamo od pet do deset evrov," pravi študentka: "Pa še to na najcenejšem papirju, kjer barve ne pridejo do izraza." Dvajset evrov na leto plačajo tudi za uporabo A3-tiskalnikov.
Za maketo tudi do 500 evrov
V višjih letnikih morajo študentje izdelovati bolj kompleksne in detaljne makete, uporabljati morajo laserski razrez in 3D-tiskalnik. "Maketa za končno razstavo študenta, brez kopiranja, stane med 200 in 500 evri," je povedala študentka in dodala, da za plakate s subvencijo fakultete plačajo še od 15 do 30 evrov. "Natisniti pa moramo še booklete, katerih cena je med 30 in 40 evri."
Slika je simbolična.
Nekatere izdelke morajo študentje oddati tudi digitalno in čeprav jih lahko oddajo prek spletne učilnice, nekateri profesorji zahtevajo oddajo prek USB-ključka: "Študent kupljenega ključka seveda ne dobi nazaj." Najcenejši USB-ključki stanejo od 5 do 10 evrov, kupiti pa jih morajo več na leto.
Razumeti je treba tudi, da za izdelavo vseh teh vaj študent potrebuje kvalitetno osnovno orodje – olfa nože, ki jim redno menja rezila, podlago za rezanje, lepila (mekol, sekundna lepila, vroče pištole s silikonskimi vložki), pincete.
Pogoste so tudi manjše "vikend" ekskurzije ogleda lokacij projektov, ki stanejo med 100 in 200 evri. Udeležba je seveda pogoj za opravljanje seminarja, ki je pogoj za opravljen letnik.
Študentka: Če nimaš denarja, fakultete ne moreš končati
"Če študent za vse navedene stroške denarja nima, naše fakultete žal ne more končati," je še povedala študentka arhitekture in dodala, da so stroški zaradi študijskega procesa upravičeni: "Vendar je popolnoma nerealno pričakovati, da ob tako zahtevnem programu, kjer študent težko ob študiji opravlja še študentsko delo, samostojno krije vse stroške."
S tem se strinjajo tudi na fakulteti za arhitekturo: "Če bi sprejeli stališče, da zaradi cenovne (ne)dostopnosti ta znanja niso nujna, bi bodočim generacijam arhitektov povzročali trajno škodo v primanjkljaju znanja. Na žalost sistem financiranja visokega šolstva ne sledi razvoju stroke in z njo povezanega izobraževanja." Dodali so, da se zavedajo ekonomskih razlik med študenti, "vendar smo empatični in ne izključujemo nikogar".
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje - tudi do 700 evrov stroškov na leto
Barvo, čopiče, platna/papir, plošče za tiskanje, pripomočke za tiskanje (za izrezovanje), tiskanje fotografij in drug material za ustvarjanje si morajo kupiti študentje, ki želijo uspešno opraviti letnik študija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.
"Predvidevam, da bom v tretjem letniku slikarstva glede na to, koliko denarja sem že porabila, skupaj zapravila okoli 600 evrov za pripomočke ter še med 50 in 70 evri za tisk," je povedala študentka akademije Neža Perovšek. Pravi, da na srečo ekskurzije niso obvezne, literatura pa je dostopna v knjižnici ali na spletu. "V prvem in drugem letniku sem plačala okoli 300 evrov, prvo leto delamo skoraj izključno na papir, drugo leto malo bolj svobodno, tretje pa čisto po želji."
"Našim študentom poskušamo zagotavljati čim boljše pogoje dela brez dodatnih stroškov, vendar trenutno stanje na področju financiranja to žal močno omejuje," je povedala predstavnica za odnose z javnostmi Sara Vatovec.
Razlog, da študentom ne morejo ponuditi višjega standarda študija, je vsekakor v višini sredstev, ki jih vlada prek MIZŠ nameni za visoko šolstvo v Sloveniji, še pravijo z UL ALUO. "Delež v odstotkih BDP je letos še nižji od lanskega in znaša 0,57 odstotka, kar je veliko manj od cilja, zapisanega v zakonu o visokem šolstvu. Ta predvideva en odstotek BDP."
Leta 2017 so prejeli sedem odstotkov manj sredstev za študijsko dejavnost kot leta 2009, hkrati pa se je v enakem obdobju zmanjšalo število pedagogov za devet odstotkov in povečalo število študentov za skoraj 40 odstotkov, je dodala Vatovčeva.
"Bolj ko si priden in ambiciozen, dražji je študij. In če nimaš veliko denarja, si hitro zelo omejen," je sklenila študentka.
Fakulteta za dizajn - tudi čez 600 evrov stroškov s študijem
Fakulteta za dizajn spada pod Univerzo na Primorskem, kljub temu pa je v Ljubljani. Vsi študentje morajo za vpis plačati 130 evrov. Stroški študija so, kot na drugih fakultetah, odvisni od študijske smeri. Tisti s smeri Notranja oprema največ denarja zapravijo za tisk, saj morajo letno natisniti povprečno štiri A3-mape z od 30 do 40 listi.
"Poleg tega nekateri profesorji zahtevajo, da na vsakotedenske korekture prinesemo tlorise, natisnjene na papir, ne na računalniku," je povedala ena izmed študentk fakultete. Na leto tako samo za tisk izdelkov porabi od 100 do 120 evrov. Včasih morajo študentje izdelke natisniti na kaširane plošče, ki stanejo od 15 do 30 evrov.
"Za uspešno opravljeno študijsko leto se pričakuje, da je študent priskrbljen z materialom," je povedala študentka smeri Tekstilije in oblačila. Za opravljanje študija se pričakuje, da imajo študentje šivalni stroj, katerega cena se začne pri 100 evrih ,in krojaško lutko, ki stane okoli 50 evrov.
Na fakulteti imajo študentje na voljo šivalni studio, studio za tisk in studio za tekstilije, a kot pravi predstojnica katedre za modo Damjana Celcar, brez "osnovnih elementov in pripomočkov" študent težko izdela oblačilo, kolekcijo. Dodaja, da je to hkrati naložba oz. investicija za prihodnost, ki je zaželena za vsak modni studio.
"Potreben je pomožen material za šivanje in tudi material za različne risarske tehnike," je povedala študentka ter dodala: "Težko povem, koliko sem dala za posamezne stvari, vendar sem za posamezno kolekcijo s petimi oblekami plačala okoli 600 evrov."
Ekonomska fakulteta - do 400 evrov letno
Na Ekonomski fakulteti si morajo študentje obvezno kupiti skripte, vsaka pa stane nekaj čez 10 evrov. "Večji problem je pri tistih predmetih, za katere skripte ne obstajajo in si moramo kupiti knjige, saj je informacij zgolj na profesorjevih predstavitvah premalo," je povedal študent ekonomije Erazem Marjanovič. "Ker gre za angleške izdaje, teh knjig v naših knjižnicah ni. Najnovejša izdaja knjige za menedžment stane 250 evrov. Najcenejšo, sicer zelo staro izdajo, sem našel na Amazonu za 80 evrov," je dodal.
Fakulteta študentom nekaterih smeri ponuja tudi tako imenovani "bruc paket", ki vključuje vso potrebno študijsko literaturo, stane pa med 180 in 200 evri, je povedal študent Miha Jagodic.
"Knjige za finance tudi ni v knjižici, zato sem jo morala kupiti, zanjo pa sem odštela 60 evrov," je povedala študentka Klara Anžur in dodala: "Tudi knjigo za makroekonomijo je v knjižnici zelo težko dobiti. Izposojam si jo iz drugih knjižnic, ker sicer stane 100 evrov."
"Vsa predavanja si moramo kopirati, tako da gre veliko denarja tudi za tisk," je še povedala študentka. "Mislim, da dam za tiskanje okoli 300 evrov na leto, za vse predmete," je dodal študent.
Medicinska fakulteta - od 200 do 400 evrov na leto
Na medicinski fakulteti poleg 35 evrov vpisnine kar precej denarja porabijo tudi za literaturo in opremo za vaje. "Dodatni stroški so 120 evrov za Anatomski atlas v prvem letniku, od 20 do 30 evrov za halje, 100 evrov za stetoskop, nekaj čez 10 evrov pa odšteješ še za skalpele in pincete," je povedal študent medicinske fakultete Benjamin Zupančič. Dodal je, da načeloma preostalo laboratorijsko opremo in klinične instrumente krije fakulteta.
"V letu 2016 je fakulteta študentom dentalne medicine kupila kolenčnike in ročnike, v letu 2017 pa ekstrakcijske klešče za maksilofacialno in oralno kirurgijo," je povedala Urška Klakočar iz tajništva fakultete.
Veliko denarja gre tudi za skripte, kopiranje profesorjevih opornih točk za predavanja in literaturo, ki ni dostopna v knjižnici ali prek spleta. "Rekel bi, da so redni stroški študija malo manj kot 300 evrov na leto," je še povedal Benjamin.
"V prvem letniku sem za knjige, ki jih ni bilo na internetu, in opremo za vaje odštela 200 evrov. Knjige, ki so priporočena literatura, so zelo obsežne, zato cena nobene ni pod 50 evrov," je povedala študentka Lejla Nanić. "Izmenjava študijske literature poteka tudi prek tutorstva, društvo Medicinski razgledi pa poleg tega v oktobru organizira sejem rabljene medicinske literature," je dodala Klakočarjeva.
Iz tajništva fakultete so izpostavili še Oražnov dom Medicinske fakultete: "Študentje imajo možnost bivanja v Oražnovem domu, ki je brezplačno."
Biotehniška fakulteta - tudi do 300 evrov letno
Študentje biotehniške fakultete (UL BF) največ denarja porabijo za terenske vaje. Seveda so stroški odvisni od smeri študija, vendar smer biologije za terenske vaje največ plača v drugem letniku, ko se poleg vpisnine zaračuna še okoli 60 evrov.
"Terenske vaje, ki jih organizira fakulteta, predstavljajo le eno šestino vseh vaj, ki jih moramo opraviti pri predmetu drugega letnika Terenske vaje iz zoologije in botanike," je povedala študentka biologije. Opraviti morajo namreč še 5 izbirnih terenskih dni, slednje lahko študentje opravijo tudi v okviru izbirnih terenov, ki jih brezplačno organizira fakulteta.
Za dodatne možnosti opravljanja terenov v obliki delovnih dni, koncev tedna ali taborov poskrbi Društvo študentov biologije. "Dnevi so zaradi prijav na razpise ponavadi zastonj, konci tedna nas stanejo od 20 do 30 evrov, večdnevni tabori v Sloveniji in tujini pa po navadi stanejo okoli 100 evrov," je dodala študentka.
"V društvu se trudimo, da bi bile aktivnosti študentom čim bolj cenovno dostopne, žal pa smo pri tem odvisni od višine sredstev, pridobljenih na razpisih in z donacijami," so še dodali iz Društva študentov biologije.
Večina literature je za študente dostopna v knjižnici, veliko knjig pa je tudi na internetu. "Nekateri profesorji imajo svoje skripte, ki si jih lahko kopiramo v naši kopirnici, nekateri profesorji pa PDF-oblike svojih skript objavijo tudi v naši spletni učilnici," so povedali študentje, ki za skripte in tiskanje porabijo od 50 do 100 evrov letno.
"Halje, ki jih moramo nosit, dobi vsak študent zastonj, ko pride v prvi letnik. Ves preostali material dobimo na vajah, razen nekaj pincet, ki jih nujno potrebuješ." Te študentje ponavadi skupinsko naročijo iz Kitajske, zanje pa plačajo okoli 20 evrov.
Preostale fakultete
Študentje Fakultete za družbene vede morajo poleg vpisnine (29 ali 21 evrov) plačati tudi prispevek za brezpapirno poslovanje (2,5 evra), po letu 2017/18 pa tudi stroške spletnega študijskega portala Zebra, ki znašajo 26,66 evra.
Na Fakulteti za socialno delo, Upravni fakulteti, Pravni fakulteti, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Filozofski fakulteti, Teološki fakulteti, Fakulteti za strojništvo, Fakulteti za računalništvo in informatiko in Pedagoški fakulteti stroški prav tako ne presegajo 100 evrov, saj študentje poleg nekaj čez 20 evrov vpisnine plačajo še od 20 do 40 evrov za skripte ter tiskanje zapiskov in seminarskih nalog.
12