Robert Golob
Sreda, 10. 9. 2025, 12.00
13 ur, 56 minut
Če bi brezpilotnik zašel v Slovenijo: kako bi se odzvali?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,36
Slovenija nima lastnih prestreznikov, zato nalogo Air Policing v okviru Nata opravljata Italija in Madžarska. Generalmajor Dobran Božič poudarja, da nacionalni radarji omogočajo hitro zaznavo in identifikacijo vsakega vdora, odziv pa je že večkrat preverjen skozi vaje.
Poljsko je pretresel vdor ruskih brezpilotnih letalnikov v njihov zračni prostor. Poljska vojska je v nočni operaciji sestrelila štiri drone, premier Donald Tusk pa je dogajanje označil za veliko provokacijo in napovedal posvetovanje zaveznikov v okviru četrtega člena severnoatlantske pogodbe. Premier Golob je ob tem poudaril, da je kršitev poljskega zračnega prostora "povsem nesprejemljiva" in izrazil polno solidarnost poljskemu premierju Tusku. Incident, ki ga je tudi EU označila za najresnejšo kršitev evropskega zračnega prostora od začetka vojne v Ukrajini, je sprožil vprašanje, kako pripravljena je na podoben scenarij Slovenija. Na to je za naš medij odgovoril svetovalec ministra za obrambo, generalmajor Dobran Božič.
Generalmajor Božič je pojasnil, da je zaščita slovenskega zračnega prostora organizirana z nacionalnimi radarji, povezanimi v Natov integrirani sistem zračne in protiraketne obrambe (NATINAMDS). V primeru izrednih dogodkov se aktivira sistem Air Policing, ki ga za Slovenijo izvajata Italija in Madžarska. "Če bi bil zaznan vdor brezpilotnega letalnika, bi naši sistemi omogočili hitro identifikacijo in odziv, kar je bilo večkrat preverjeno skozi vaje," pojasnjuje Božič.
Prestreznikov še ni, prihaja IRIS-T
Ob tem je poudaril, da Slovenija še nima lastnih interceptorjev (letal za prestrezanje) niti sodobnih sistemov srednjega dosega, a je decembra 2023 podpisala dogovor z Nemčijo za nabavo sistema IRIS-T SLM. Prvi sistem bo predvidoma dobavljen spomladi 2027, naslednja dva spomladi 2028. Vzporedno Slovenska vojska sodeluje pri razvoju inovativnih prototipov, kot je oborožitvena postaja Mangart 25 (oborožitvena postaja na vozilih), ki je bila že testno preizkušena in razvita v sodelovanju s Slovensko vojsko.
Slovenska vojska svoj zračni prostor nadzira v povezavi z Natovim sistemom NATINAMDS, redno sodeluje na vajah in razvija lastne rešitve, kot je prototip Mangart. Po letu 2027 bo zmogljivosti dodatno okrepil še sodobni sistem IRIS-T.
Sodelovanje Slovenske vojske s policijo in civilno zaščito
Generalmajor Božič je izpostavil tudi sodelovanje Slovenske vojske z drugimi organi. Ta je stalno povezana z Nacionalnim centrom za krizno upravljanje (NCKU), ki deluje v okviru ministrstva za obrambo in po potrebi informira predsednika, premierja in druge pristojne organe. V primeru incidenta bi policija prevzela naloge varovanja in odvračanja na tleh – od evakuacij do varovanja območja –, medtem ko bi civilna zaščita skrbela za zaščito prebivalstva, obveščanje in krizno pomoč. Taki scenariji so bili že večkrat preigrani skozi redne vaje. "Odzivi na grožnje iz zraka so sestavni del rednega usposabljanja in mednarodnih vaj, kar je ključnega pomena za odzivnost v realnih situacijah," je dodal.
Primer takšnega usposabljanja je bila mednarodna vaja Jadranski udar 2025, ki jo je Slovenija gostila junija letos, na kateri so se usposabljali kontrolorji združenega ognja (JTAC – Joint Terminal Attack Controller). Gre za posebej usposobljene pripadnice in pripadnike, ki na terenu usmerjajo zračno podporo in koordinirajo ognjeno delovanje različnih enot. Preverjali so tudi odzive na grožnje iz zraka, s čimer se krepi povezovanje slovenskega sistema zavezništva.
Kaj bi se zgodilo ob vdoru v slovenski zračni prostor
Če bi se zgodil vdor brezpilotnega letalnika v slovenski zračni prostor, bi postopek potekal v več korakih. Najprej bi ga zaznali radarji, povezani v Natov sistem NATINAMDS, ki omogoča sledenje in identifikacijo. Nato bi na vojaški liniji poveljevanja in v Nacionalnem centru za krizno upravljanje (NCKU) oblikovali situacijsko sliko in sprejeli odločitev o nadaljnjih ukrepih.
V naslednji fazi bi se aktiviral Natov sistem Air Policing, v okviru katerega slovenski zračni prostor varujejo italijanska in madžarska prestrezna letala. Slovenska vojska bi lahko uporabila tudi omejene lastne zmogljivosti, denimo prototipni sistem Mangart.
Na tleh bi vloga pripadla policiji in civilni zaščiti: prva bi poskrbela za varovanje območja in po potrebi evakuacijo prebivalcev, druga pa za zaščito, obveščanje in krizno pomoč. Taki scenariji so bili že večkrat preverjeni skozi redne domače in mednarodne vaje.
Po besedah Božiča so odzivi na take grožnje sestavni del rednega usposabljanja, Slovenija pa se bo z načrtovanimi pridobitvami sodobnih sistemov zračne obrambe še dodatno utrdila kot del skupne varnostne strukture Nata.
Kršitve zračnega prostora zaveznic so nesprejemljive
"Kršitev poljskega zračnega prostora je popolnoma nesprejemljiva," je na omrežju X sporočil premier Golob, potem ko so se ponoči nad Poljsko pojavili droni, ki jih je poljska vojska ob pomoči zaveznic prestregla.
Prime Minister 🇸🇮 Robert Golob:
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 10, 2025
"A breach of 🇵🇱 Polish airspace is completely unacceptable. My full solidarity with @donaldtusk."@SLOinPOL
Na dogajanje se je odzvala tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Na omrežju X je zapisala, da je "enotnost in pritisk na Rusijo, da ustavi vojno v Ukrajini, pomembnejša kot kdaj koli prej". Dodala je, da Slovenija stoji v solidarnosti s Poljsko in da so kršitve zračnega prostora zaveznic nesprejemljive.
Unity and pressure on #Russia to stop the war on #Ukraine is now more important than ever. #Slovenia 🇸🇮 stands in solidarity with #Poland 🇵🇱. Violations of #Allied airspace are unacceptable. @vladaRS @SLOinPOL @SLOinUKR
— Tanja Fajon (@tfajon) September 10, 2025
