Sreda, 6. 6. 2018, 17.50
5 let, 10 mesecev
Bulčeva poziva Slovenijo, naj se kljub povolilnemu obdobju osredotoči na evropski proračun
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,20
1
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je pozvala, naj se v Sloveniji kljub zahtevnemu povolilnemu obdobju osredotočijo na večletni evropski proračun. Vse, še posebej župane, poziva, naj bodo pozorni na nova pravila in naj raziščejo priložnosti v okviru novega večletnega proračuna, da jih bodo lahko čim bolje izkoristili.
Bulčeva je danes v Bruslju predstavila proračunski predlog za prometno, energetsko in digitalno infrastrukturo v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, bolj poznanega po angleški okrajšavi Cef.
Zanj je v letih 2021-2027 predvidenih 42,3 milijarde evrov v tekočih cenah, od tega za promet 30,6 milijarde, za energetiko 8,7 milijarde evrov, za digitalni razvoj pa tri milijarde evrov. 60 odstotkov proračuna za Cef naj bi šlo za podnebne ukrepe.
To je po izračunu komisije v tekočih cenah 47-odstotno povečanje v primerjavi z obdobjem 2014-2020, v stalnih cenah iz leta 2018, torej brez upoštevanja učinkov inflacije, pa naj bi bilo povečanje 29-odstotno.
Od 30,6 milijarde evrov za promet je sicer 11,3 milijarde evrov kohezijskih sredstev. Sploh prvič bo del proračuna - in sicer 6,5 milijarde - namenjenih za uresničevanje projekta vojaške mobilnosti.
Slovenija med državami z najmanjšimi rezi
Komisarka Bulčeva je ob predstavitvi proračunskega predloga za Cef opozorila, da se morajo v Sloveniji kljub zahtevnemu obdobju vzpostavljanja nove vlade osredotočiti na evropski proračun in pravočasno pripravijo ustrezne projekte, da bo črpanje uspešno.
Izpostavila je znižanje stopnje sofinanciranja v kohezijski politiki na 70 odstotkov, ki bo veljalo tudi za kohezijske ovojnice v Cefu, ter poudarila, da bo v okviru Cefa mogoče izjemoma dovoliti tudi do 85 odstotno sofinanciranje za čezmejne povezave.
Izpostavila je tudi možnost, da članice iz regionalnih kohezijskih ovojnic prenesejo del denarja v Cef ali da del kohezijske ovojnice namenijo za zmanjšanje tveganj za evropske strateške projekte, s čimer se krepijo možnosti naložb na lokalni ravni.
Slovenija je po komisarkinih besedah dobila izjemno ugodno kohezijsko ovojnico tudi za naslednje finančno obdobje in je med državami z najmanjšimi rezi, a ob tem Bulčeva Slovenijo poziva, naj se ne omeji samo na ta nepovratna sredstva.
Novi finančni mehanizmi v okviru prihodnjega večletnega evropskega proračuna namreč po njenih navedbah omogočajo krepitev investicij na lokalni ravni, zato jih je smiselno raziskati.
Spremembe v prometu
Bulčeva sicer poudarja, da bo s predlaganim proračunom mogoče uresničiti temeljno vizijo EU na področju prometa, ki do leta 2050 predvideva ničelno stopnjo onesnaženja, nič smrtnih žrtev na cestah in nič papirologije.
Komisarka Sloveniji priporoča, naj se osredotoči na projekte v povezavi z razogličenjem prometa in s čezmejno razsežnostjo, pri čemer je vesela, da je Slovenija v okviru Cefa prijavila dve novi železniški povezavi, Beljak-Ljubljana in Reka-Pivka.
Zanimivi bodo po prepričanju Bulčeve tudi projekti v povezavi z avtonomnimi avtomobili, pri čemer je spomnila na to, da je Slovenija nedavno z Avstrijo in Madžarsko podpisala dogovor o sodelovanju na tem področju.
Novost v prihodnosti - digitalni in vesoljski program
Komisija je sicer predlagala tudi podroben proračunski predlog za prvi digitalni program, za katerega naj bi bilo v letih 2021-2027 namenjenih 9,2 milijarde evrov v tekočih cenah, in za vesoljski program, ki naj bi dobil 16 milijard v tekočih cenah.
Poleg tega je predstavila predlog za financiranje novega naložbenega programa z imenom InvestEU, ki bo združil financiranje v obliki posojil in jamstev iz proračuna EU. Zanj naj bi bilo predvidenih 15,2 milijarde evrov v tekočih cenah.
Ta sredstva naj bi omogočila za 38 milijard evrov jamstev iz proračuna EU v podporo strateško pomembnim projektom v EU in v naslednjem sedemletnem obdobju spodbudila za več kot 650 milijard evrov dodatnih naložb v EU.
1