Sreda, 18. 9. 2019, 20.56
4 leta, 7 mesecev
Bratuškova bi zaradi 300 tisoč evrov razpisala referendum za 3,5 milijona evrov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,95
67
Stranka Alenke Bratušek je za konec meseca napovedala začetek zbiranja podpisov o temi financiranja zasebnih šol. In to za posvetovalni referendum, ki ni zavezujoč, bo pa ogromno stal. Zdi se, kot da si želi po kadrovski aferi SODO za vsako ceno dvigniti javno podporo.
Podpora stranki Alenke Bratušek je po zadnji meritvi Ninamedie namreč še dodatno upadla, z 2,4 na 1,9 odstotka, kar je daleč od parlamentarnega praga. Na novinarsko konferenco, ki bo spet razdelila Slovenijo, pa je danes poslala kar Mašo Kociper, sicer znano po tem, da je stanje v državni blagajni opisovala z velikim in malim krogcem, so poročali v oddaji Planet 18.
"V naši državi smo imeli brezzvezne referendume"
Polno financiranje zasebnih šol bi državo namreč stalo samo dodatnih 300 tisoč evrov na leto. Referendum, ki so si ga zamislili pri stranki Alenke Bratušek, pa bi davkoplačevalce stal kar enajstkrat več, torej skoraj tri in pol milijone evrov. Če te zneske prenesemo v bolj razumljive številke, bi s tem denarjem lahko stranka poskrbela za povprečne pokojnine za več kot pet tisoč upokojencev, za katere se je nekoč močno zavzemala, ko je potrebovala večjo volilno bazo, so poročali v oddaji Planet 18.
Ker je imela Bratuškova druge obveznosti, je novinarsko konferenco vodila Maša Kociper.
Kako pa je poslanka Kociprova, ki se je vtisnila v spomin zaradi ponesrečenega razlaganja fiskalnega pravila, zagovarjala strankino prepričanje? Kot je pojasnila, smo v naši državi imeli različne referendume, ki so bili po njenem mnenju "brezzvezni", ko ljudje niso niti razumeli, o čem odločajo in kaj je tema v ozadju. Kot je še dejala, referendum nastaja s pobudo, da se v ustavi jasno zapiše, kaj je dolžnost države, ko gre za financiranje zasebnih šol.
Kot je še povedala, jim ljudje dnevno pišejo, da ne privolijo v to, da morajo ob financiranju javnih šol financirati še zasebno za tiste, ki si želijo bolj krščansko vzgojo. Očitno pa otroci, ki obiskujejo šest zasebnih šol, teh je le 1.500, za SAB sedijo v drugi vrsti, so še poročali v oddaji Planet 18.
Kako pa se je na zahtevo svoje stranke odzvala ministrica za infrastrukturo, ki je v preteklih dneh dobro zatresla politični parket? Kot so poročali v oddaji Planet 18, je bila ministrica danes polno obremenjena z delom v parlamentu, saj je sodelovala na omizju o infrastrukturnih projektih. Ko je novinarska ekipa od nje poskušala dobiti mnenje, jih je ministrica najprej zavrnila, po koncu seje pa odkorakala stran.
Zasebno šolstvo razdvaja tudi poslance
V parlamentarnih strankah so odzivi na današnjo pobudo referenduma razdvojeni. V Levici referendum podpirajo, prav tako se za stališče, da bi moralo biti šolstvo javno, zavzemajo tudi v SD. A na drugi strani so bili odzivi njenih koalicijskih in opozicijskih kolegov še bolj enoznačni.
V SMC menijo, da gre za zapravljanje časa in denarja. In da upajo, da tovrstna pobuda ni potuha šolskemu ministru, da pripravi predlog zakona, ki bo implementiral ustavno odločbo. Prvak SNS Zmago Jelinčič poudarja, da je Alenka Bratušek s tem povsem povozila vlogo, ki jo ima Ustavno sodišče v družbi. Da želi po ovinkih narediti nekaj, kar si je zamislila. A da se ji ta modus operandi ne bo izšel.
"Alenka Bratušek se je zmeraj pritoževala, da razpisovanje referendumov terja denar, zdaj pa hoče razpisati referendum. Zapis v ustavo ni smiseln," je dejal Jelinčič in poudaril, da gre za potezo obupa.
Če se bomo do vseh ustavnih odločb vedli tako, je pod vprašajem pravna država, so jasni koalicijski kolegi Bratuškove. Vladajoča LMŠ njenih teženj ne bo podprla, saj ne rešujejo bistva vprašanja. To je: izvršitve ustavne odločbe. Čeprav LMŠ zagovarja javno šolstvo, težave ne bosta rešila ne referendum ne sprememba ustave.
Opozicijski NSI in SDS sta tako rekoč enotni. Gre za zanikanje pravne države in odločb ustavnega sodišča. Poceni oglaševalska akcija, ki pa ne bo poceni za državljane. In nerazumljivo zagovarjanje razmerja: tri milijone proti 300 tisočakom za šolanje otrok. Na koncu se zdi, da gre samo za boj proti cerkvenemu šolstvu, je bilo mogoče slišati v SDS.
Kaj pa danes pravijo tisti, ki jih ta referendum zadeva?
Civilna iniciativa Združeni starši vse poskuse, ki bi kreativno obšli odločbo Ustavnega sodišča, odločno zavrača. Ozki ideološki politični poskusi in napovedi te vrste so skrb vzbujajoči, saj rušijo demokratično ureditev, so povedali. Ekipa oddaje Planet 18 pa je pridobila še mnenja nekaterih zasebnih šol, seveda med ravnatelji vlada ogorčenje. Sprašujejo se o smiselnosti zapravljanja denarja za referendum, medtem ko bi s tem zneskom lahko pokrili financiranje vseh šestih zasebnih šol za obdobje desetih let.
Nad predlogom referenduma niso navdušeni niti ugledni ustavni pravniki, saj je bilo mogoče slišati kar ostre odzive, da gre za burko norcev. V normalni državi bi takšno dejanje sprožilo pogrom nad politično stranko predlagateljico, saj so vsi strokovni argumenti jasni. Ustavno sodišče pa da imajo za norca. Saj gre za popolno negiranje vloge, ki jo predstavlja v družbi. Ustavno sodišče je varovalka, če večina v državnem zboru ravna protiustavno. Sanjarije in spektakel politične stranke torej, s katero se smešimo pred svetom. In to zavoljo le šestih šol.
67