Sodelavci Iva Boscarola so odpremili svoje osemstoto letalo linije Sinus/Virus

Osemstoto letalo iz linije Sinus/Virus bo preletavalo pokrajino na drugem koncu sveta, saj je namenjeno v Argentino.

"V tem trenutku je globalna letalska industrija v krizi in to, da smo uspeli izdelati in prodati kar 800 letal iz iste linije proizvodov, je neizmeren uspeh. Primerljiv je s prodajo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bilo letalstvo v fazi najhitrejšega razvoja. Letala se danes proizvajajo v veliko manjših serijah, mi pa bomo prej kot v enem letu dosegli in presegli tisoč letal," je povedal Ivo Boscarol, direktor podjetja Pipistrel.

Zmaga na razpisu indijske vojske in posledično podpisana pogodba za dobavo 194 šolskih letal Indijskih zračnim silam, mornarici in kadetom (Indian Air Force, Indian Navy and National Cadet Corps) je bila največji lanski Pipistrelov uspeh, hkrati pa je bilo to tudi največje enkratno naročilo lahkih letal v zgodovini.

Kot pravijo v Pipistrelu, dosežek potrjuje, da je njihova filozofija energetske učinkovitosti, majhne porabe in minimalnega hrupa pravilna in kaže rezultate na dolgi rok. Letalstvo po vsem svetu doživlja zelo hiter razvoj, Pipistrel pa je s svojo filozofijo to evolucijo spremenil v "ekolucijo".

Ključe osemstotega letala sta prevzela Pipistrelova zastopnika za Argentino, g. André Hediger in g. Ernesto M. Hayes - "Teto". Od leve proti desni so na fotografiji Boris Velikonja, vodja proizvodnje Pipistrela, Ernesto M. Hayes - Teto in André Hediger iz podjetja Aeroatelier, Tadej Hozic, Pipistrelov proizvodni direktor. Foto: Osebni arhiv

Kakšen je tim, ki ustvarja Pipistrelova letala?

V podjetju je približno 120 zaposlenih, kar je skoraj 30 več kot ob novem letu. "Letos smo zaposlovanje malo pospešili glede na načrte. Nameravali smo zaposliti 20 novih sodelavcev, pa smo jih do zdaj že 30, ker se nam obetajo večji projekti in moramo za to pripraviti ekipo," je povedal Boscarol, ki zaposlovanja v letošnjem letu po vsej verjetnosti še ni končal.

"Ljudje so pri vsakem poslu in projektu najpomembnejši, zato je treba dovolj hitro vlagati vanje in jih usposabljati, da lahko sledijo hitremu tempu podjetja, " meni Boscarol.

Več kot polovica zaposlenih v Pipistrelu ima univerzitetno ali višjo izobrazbo, imajo vsaj 15 magistrov in doktorjev znanosti. Njihov razvojni inštitut, ki vključuje prototipiranje in certificiranje, je srce podjetja, v njem je zaposlenih okoli 47 ljudi, gre za znanstvenike, inženirje in razvojno-raziskovalni kader.

Sicer pa imajo v proizvodnji, logistiki in na nerazvojnih delovnih mestih večinoma ljudi iz okolice, ki se lahko pripeljejo v službo s kolesom.

"Tiste, ki pridejo, le povabim na razgovor, da vidijo, kje sem in da jim povem, da jim drugega kot to, da jim pri nas ne bo dolgčas, ne morem obljubiti," pravi Ivo Boscarol. Foto: Matej Leskovšek Boscarol razgovore prepusti nadrejenim, ki kader potrebujejo

Dolga leta je sodeloval pri izbiri sodelavcev, zdaj pa o zaposlitvi novih odločajo njihovi nadrejeni,. Kot pravi Boscarol, bodo z njimi delali prav oni in se mu ne zdi pošteno, da bi se vmešaval v to presojo. V podjetju imajo zelo veliko mero demokratičnosti in nadrejeni se odločajo tudi o višini osebnih dohodkov.

Odgovornost in motiviranost zaposlenih sta ključni

"Izdelujemo varnostno in odgovornostno zelo zahtevne izdelke, zato je zelo pomembno, da so ljudje odgovorni, motivirani. Imamo interni moto, da lahko pričakujemo, da bo izdelek dober samo, če je delavec zadovoljen, in lahko bo inovativen samo, če je delavec motiviran," pravi Boscarol.

V vseh 27 letih je Pipistrel zapustilo samo šest ljudi. "Tudi socialna varnost v podjetju je taka, da sta, ne glede na to, da nimamo ekstremnih plač, motivacija in izziv za delo v Pipistrelu dovolj visoka, da zaposleni vidijo prihodnost pri nas, čeprav imajo bistveno višje finančne ponudbe tudi od drugod. Ko smo zmagali na Nasi, so imeli naši znanstveniki ponudbe od ameriških gigantov, kot so na primer Nasa, Google in drugih. Ti so ponujali pet-, šest- ali večkratnik plače, ki jo imajo pri nas," pripadnost, ki jo čutijo zaposleni, opisuje Pipistrel.

Plače niso ekstremne, so pa redne in direktor nima najvišje

Razmere v Pipistrelu potrjujejo Boscarolovo mnenje, da danes mladih ne moremo kupiti samo s plačo. Potrebujejo tudi to, da lahko s ponosom povejo, kje so v službi in želijo videti rezultate svojega dela. "Tudi nekajkrat višja plača, pa da si ob tem le eden od tisočih v nekem zelo znanem podjetju in brez posebnega vpliva na odločanje, je drugače, kot če živiš svoje sanje. Pri tem je plača drugotnega pomena," meni Boscarol.

V Pipistrelu, kot pravi Boscarol, nimajo ekstremnih plač, a so redne in vsako leto jih imajo vsaj 13, kar zaposlenim predstavlja tudi finančno stabilnost. Meni, da mu zaposleni zaupajo tudi zato, ker podjetja ne izčrpava. Razlika med njihovo minimalno in maksimalno plačo je manjša od triinpolkratnika, ne glede na to, da imajo med zaposlenimi tako tiste z dokončano osnovnošolsko izobrazbo kot zaposlene z dokončano podoktorsko izobrazbo.

Prav tako Boscarol nima najvišje plače v podjetju – višjo plačo imajo vsi, ki imajo višjo izobrazbo od njegove. "Te stvari imamo razčiščene v podjetju. In tudi če jaz ne kradem, niti oni ne kradejo. Če vzamem popoldne iz skladišča lepilni trak, napišem listek in se mi ga konec meseca obračuna," razloži Boscarol.

Kot pravi, je vse to zelo preprost recept, da se zaposleni ne počutijo ogroženo. "To je recept, da lahko pričakuješ, da ti bodo stali ob strani, in ko je hudo njim, tudi oni vejo, da se lahko obrnejo na nas. Mislim, da bi morale biti vrednote še vedno prisotne, tudi če živimo v kapitalizmu. Trudimo se to spoštovati in mislim, da smo tudi zaradi tega uspešni," je prepričan Boscarol.

Na letališču ob podjetju imajo prijeten gozdiček borovcev, kjer prirejajo piknike in proslavljajo dosežke. To je običajno ob petkih popoldne in zvečer. Takrat so njihova letala na razpolago zaposlenim in z njimi se najprej zapeljejo tisti, ki se še niso, nato pa ponavljajo vožnje tudi drugi. Na fotografiji so zaposleni, Ivo Boscarol in pilot Matevž Lenarčič pred njegovim uspešnim preletom Severnega tečaja s Pipistrelovim letalom leta 2013. Foto: Matej Povše

V Ajdovščini so si uredili življenje tudi tujci in zaposleni iz drugih delov Slovenije

Kar nekaj zaposlenih imajo tudi iz tujine – med njimi sta vsaj dva doktorja znanosti. Med zaposlenimi sta tudi na primer Nemec in Kanadčan. Veliko od teh, ki prihajajo iz tujine, se jih je za stalno preselilo v Ajdovščino, kar tudi Boscarola zelo veseli. "Fluktuacija in odseljevanje iz Ajdovščine v Ljubljano in večja mesta se je, vsaj kar se nas tiče, malo obrnila in marsikdo z Gorenjske in tudi iz Ljubljane se je že preselil v Ajdovščino ter si tu uredil življenje. Tudi omenjena Kanadčan in Nemec sta si tu kupila stanovanje, tu si gradijo hiše in optimizem se vrača v Ajdovščino tudi skozi ta vrata," je prepričan Boscarol.

Boscarol se najbolje ujame z redoljubnimi in malce drugačnimi ljudmi

"Sem človek reda, redoljubnosti, tudi sam do sebe sem zelo nepopustljiv. In če vidim, da je nekdo redoljuben in ima sam pri sebi razčiščene pojme, se hitro ujameva. Sam namreč nisem bil nikoli polovičar. Tudi moja mama je imela vedno težave, ko je prišla z roditeljskega sestanka v šoli in mi je večkrat rekla: 'Zakaj ne moreš biti takšen, kot so vsi ostali?' To me še zdaj spremlja. Nekaj časa nazaj sem v neki družbi povedal, da če bi želel biti povprečnež, je bolje, da me pobere infarkt. Tudi okrog sebe raje vidim ljudi, ki so malce drugačni, ki drugače razmišljajo. Daleč od tega, da ne bi spoštoval drugih, a hočem reči, da kemija deluje po svoji zakonitosti in to je to."