SiolNET. Novice Slovenija
5,23

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bohinjski župan in opozicijski svetniki se oborožujejo s pravniki: čigav bo lokal ob jezeru?

5,23

termometer

Okrepčevalnica Kramar

Bohinjski občinski svetniki bi morali danes na izredni seji razpravljati o domnevno sporni potezi Občine Bohinj, s katerim je ta na ženo župana Franca Kramarja prepisala 52,5 odstotka občinskega lokala ob Bohinjskem jezeru. A seje niso izpeljali, saj so jo županovi svetniki bojkotirali.

Bohinjska občina, ki jo vodi Franc Kramar je januarja letos s Kramarjevo ženo Aleksandro Kramar podpisala pogodbo o priznanju lastništva lokala, aprila pa podala še predlog za spremembo lastništva v zemljiški knjigi

Čeprav bi po mnenju opozicijskih svetnikov občina o podpisu pogodbe morala obvestiti občinski svet, je ta za prepis, okrog katerega že leta – sicer zelo počasi – teče tudi kriminalistična preiskava, izvedel na podlagi medijskega poročanja. Na občini menijo, da o sklenjeni pogodbi niso dolžni obveščati občinskega sveta.

Avgusta je tako peterica opozicijskih svetnikov na čelu z Bojanom Travnom zahtevala sklic izredne seje, ki je potekala danes. A tako Kramar kot Traven sta nam po seji potrdila, da seje niso izpeljali, saj so jo svetniki županove liste in SLS (to je skupaj osem članov sveta) bojkotirali, zato občinski svet ni bil sklepčen. Razpravo o tej zadevi bodo opozicijski svetniki verjetno predlagali na prihodnji redni seji.  

Tako je Kramar privatiziral občinski lokal

Gostinski lokal ob Bohinjskem jezeru, ki je bil do konca lanskega leta v občinski lasti, že desetletja najema in upravlja družina Franca Kramarja. Leta 1989 je lokal najel Franc Kramar, danes pa je najemnica njegova žena Aleksandra Kramar.

Leta 2010 je občina (natančneje takratni podžupan Jože Sodja) podpisala aneks k pogodbi o najemu lokala, ki je omogočil, da se po prekinitvi pogodbe vlaganja Kramarjevih obračunajo s sodno cenitvijo in pretopijo v solastniški delež na lokalu.

Novembra 2013 je občinski svet Kramarjevi s sklepom priznal za 120 tisoč evrov vlaganj v lokal. Najemnica se je ob tem zavezala, da bo občini plačala 52.500 evrov v okviru sodne poravnave občine z denacionalizacijsko upravičenko, od katere je občina s poravnavo odkupila lokal.

Sam prenos lastništva je do lanske jeseni preprečevala gradbena inšpekcija, saj je prizidke k lokalu označila za črno gradnjo in vpisala zaznambo. Januarja letos - v času med izbrisom in ponovno vzpostavitvijo plombe inšpekcije - pa je občina podpisala pogodbo s Kramarjevo in aprila podala tudi zahtevo za spremembo lastništva v zemljiški knjigi. Na občini sicer trdijo, da zaznamba ne onemogoča sprememb pri lastninski pravici. Zakaj so potem na vpis lastništva čakali dobri dve leti in ga izvedli ravno v času, ko zaznambe ni bilo, pa niso pojasnili.

 

Bohinjski župan Franc Kramar trdi, da je prenos lastniškega deleža z občine na podjetje njegove žene zaradi njenih preteklih vlaganj v lokal ob Bohinjskem jezeru upravičen. Bohinjski župan Franc Kramar trdi, da je prenos lastniškega deleža z občine na podjetje njegove žene zaradi njenih preteklih vlaganj v lokal ob Bohinjskem jezeru upravičen. Foto: Matej Povše Dolga brada zgodbe

Svetniki menijo, da začetek nepravilnosti sega v leto 2010, ko je Kramar z občino (to je pri poslu z županom zastopal takratni podžupan Jože Sodja) podpisal aneks k pogodbi za lokal. Ta je omogočil, da se po prekinitvi pogodbe vlaganja Kramarjevih obračunajo s sodno cenitvijo in pretopijo v solastniški delež na lokalu.

"Nedvomno se je s tem v neenakopraven položaj postavilo vse druge občane, ki imajo v najemu poslovne prostore in stanovanja ter druge nepremičnine v lasti občine Bohinj. Župan namreč ne more in ne sme biti v privilegiranem položaju, temveč je samo prvi med enakimi," menijo svetniki.

"Če bi prišlo do kakršnegakoli priznanja vlaganj in solastništva nepremičnine, bi bilo treba v tem znesku za nazaj zaračunati ekonomsko najemnino," meni svetniška ekipa Bojana Travna. "Če bi prišlo do kakršnegakoli priznanja vlaganj in solastništva nepremičnine, bi bilo treba v tem znesku za nazaj zaračunati ekonomsko najemnino," meni svetniška ekipa Bojana Travna. Foto: STA Koliko je res vreden vložek Kramarjevih?

Svetniki menijo, da je občina pri pretvorbi vložka v lokal v lastniški delež spregledala, da ima država prizidke, ki so posledica teh vlaganj, za črno gradnjo.

Cenilec je pred leti vložek družine Kramar res ocenil na 120 tisoč evrov, a ob tem opozoril, da ni upošteval dejstva, da je nepremičnina črna gradnja. "Vlaganja imajo za občino Bohinj drugačno vrednost, kot jo je izkazal sodni cenilec, ki je sicer jasno navedel svojo predpostavko," menijo svetniki. Dodajajo, da je težko verjeti, da bo gradnja kdaj legalizirana, če jo bo treba podreti, pa bo za občino celo dodatni strošek.

Svetniki so v zahtevi za sklic seje zapisali še, da stvarnopravni zakonik sicer omogoča najemniku, ki vlaga v nepremičnino, pridobitev določenega deleža in da so to omogočili tudi Kramarju, so mu pa ob tem naložili, da za to pridobi vsa potrebna dovoljenja, česar ni storil. Na občini so v odzivu na očitke svetnikov zapisali, da je za odgovor na to vprašanje pristojna najemnica.  

Sum oškodovanja občine

Svetniki opozarjajo še, da družina Kramar za lokal občini ni nikdar plačevala ekonomske najemnine zaradi domnevnega slabega stanja nepremičnin. "Imeti ugodnost izjemno nizke najemnine z argumentom visokih vlaganj vanjo, potem pa kljub temu zahtevati še solastniški delež je povsem neprimerno in pomeni oškodovanje lastnika, v tem primeru občine Bohinj. Če bi prišlo do kakršnegakoli priznanja vlaganj in solastništva nepremičnine, bi bilo treba v tem znesku za nazaj zaračunati ekonomsko najemnino," menijo.

Na občini trdijo, da je najemnina ekonomska in da se je v letu 2010 povišala. Dodajajo, da so pri drugih najemnikih, če so vlagali v nepremičnine, to vedno upoštevali pri višini najemnin. Ne omenjajo tega, da bi komu priznali tudi (so)lastniški delež.

Spopad pravnikov

Inštitut za javno upravo ljubljanske pravne fakultete v mnenju, za katerega so prosili svetniki, ugotavlja, da je Kramarjeva poteza nezakonita. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih namreč občine pri prodaji oziroma menjavi solastniškega deleža na nepremičnem premoženju omejuje tako, da lahko z neposredno pogodbo prodajo ali menjajo največ 50 odstotkov solastniškega deleža na svojih nepremičninah. 

Lastništvo Kramarjevih lahko torej seže največ do 50 odstotkov. Kramar je ženi dodelil 52,5 odstotka lokala, zaradi česar je januarja sklenjena pogodba po mnenju Senka Pličaniča in Rajka Pirnata nezakonita.

Na občini tudi to zanikajo, menijo namreč, da sta pravnika spregledala, da ne gre za prodajo nepremičnine, temveč le za sporazumno rešitev nastalega pravnega položaja z vlaganji v tujo nepremičnino ter uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. To trdijo na podlagi pravnega mnenja Lojzeta Udeta, ki meni, da Pličanič in Pirnat pri pisanju mnenja nista upoštevala, da je v času adaptacij nepremičnin veljala drugačna zakonodaja.

Svetniki bi razveljavili sklep

Svetniki predlagajo, da se sklep razveljavi, ob čemer dodajajo: "Vsem občanom je jasno, da se družina Kramar že dvajset let ukvarja z gostinstvom in je od te dejavnosti danes tudi ekonomsko in socialno odvisna. Ne gre za to, da bi s kakršnimikoli sklepi občinski svet skušal onemogočati ali celo preprečevati dejavnost ter s tem ogrožati preživetje Franca Kramarja in njegove družine."

Na drugi strani občina vztraja, da je prenos lastništva odraz dejanskega stanja in s tem povsem zakonit. Če bi sklep razveljavili, bi morala občina po mnenju pravnika Lojzeta Udeta na sodišču zahtevati razvez na podlagi sklepa sklenjene januarske pogodbe o prenosu lastništva.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 17
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin