Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
2. 11. 2015,
16.18

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

stanovanja mladi

Ponedeljek, 2. 11. 2015, 16.18

8 let

Bodo mladi res lažje prišli do svojih stanovanj?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
V sprejemanju je nacionalni stanovanjski program za prihodnje desetletje, od kod bo vlada vzela denar za njegovo izvedbo, pa še ni jasno.

Slovenija po šestih letih počasi dobiva nacionalni stanovanjski program. Pretekli teden je odbor za infrastrukturo, okolje in prostor potrdil predlog resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025. Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da dokument prinaša nov pristop pri reševanju stanovanjske problematike in se odziva na dejanske razmere na področju stanovanjske oskrbe, zlasti pa želi zagotoviti kakovost bivanja ranljivejših skupin prebivalstva, tudi mladih.

Pot do prvega stanovanja Predlagani ukrepi za mlade posegajo zlasti na področje prvega reševanja stanovanjskega vprašanja, zato obljubljajo zlasti večjo dostopnost do javnih najemnih stanovanj in finančne spodbude za pridobitev lastnega stanovanja.

Mladi imajo v Sloveniji omejene možnosti za stanovanjsko osamosvajanje, saj so večinoma zaposleni za določen čas ali opravljajo prekarno delo in si zato ne morejo privoščiti finančnega tveganja ob nakupu stanovanja oziroma dolgoročnem zadolževanju.

Stanovanjske skupnosti za mlade Prvi predlagani ukrep so stanovanjske skupnosti za mlade, šlo naj bi za stanovanja, posebej prilagojena za sobivanje mladih. Ker je gradnja takih stanovanj praviloma ugodnejša (ta ne bi smela presegati 900 evrov na kvadratni meter, občina pa naj bi zagotovila zemljišče in odpisala komunalni prispevek), bi bile dostopnejše tudi najemnine.

Ta oblika bo namenjena mladim, ki ne izpolnjujejo več pogojev za bivanje v študentskih domovih ali ne študirajo. To ne bo trajna rešitev, ampak bo ukrep služil kot prva pomoč pri bivalnem osamosvajanju. Določena bo časovna ali starostna omejitev bivanja. Ponudniki bodo lahko lokalne skupnosti, njihovi skladi, mladinske in nevladne organizacije, zadruge ipd. ob podpori republiškega stanovanjskega sklada.

Cenejša stanovanja za mlade Na območjih, kjer je povpraševanje mladih največje, bo stanovanjski sklad zagotovil ugodna, manjša najemna stanovanja za mlade in mlade družine. Najprej bo izveden pilotni projekt, po katerem bo glede na odziv in potrebe mladih oblikovan dolgoročni načrt.

Najem s poznejšim odkupom Mladim bo na voljo tudi možnost najema s poznejšim odkupom. Ta lastniku javnega najemnega fonda daje možnost boljšega upravljanja celotnega fonda glede na potrebe uporabnikov in stroške vzdrževanja in upravljanja fonda.

Deljeno lastništvo Interesenti za nakup stanovanja na prostem trgu lahko svojo stanovanjsko težavo rešijo tudi s pomočjo javno-zasebnega partnerstva. Zasebni partner pridobi izključno posest nad stanovanjem in ga v celoti uporablja, javnemu skladu, ki je solastnik, pa za njegov solastniški delež plačuje dogovorjeno mesečno nadomestilo za uporabo. Tako uporabniki postopoma pridobijo lastništvo nad primernim stanovanjem.

Programe smo že imeli, izvedbe pa ni bilo V Mladinskem svetu Slovenije (MSS) so od leta 2011 program sooblikovali in se do njega opredeljevali, v tej fazi pa so si prizadevali za njegovo izpeljavo, "saj je karkoli boljše od nič". Smernice so pretežno v skladu s tistim, kar so predlagali, pravijo, opozarjajo pa na to, da finančni del ni opredeljen. "Verjetno bo treba sredstva za izvedbo naknadno iskati v proračunu," opozarjajo.

"Vse bo odvisno od izvedbe. Smernice so v redu, ne moremo pa točno reči, koliko ljudi bo kaj imelo od tega," pravijo v MSS.

Tudi Andreja Cirman z ekonomske fakultete v Ljubljani meni, da so smernice prave. "Vprašanje pa je, ali nam bo uspelo zagotoviti finančna sredstva in politično podporo, da se to uresniči. Programe smo že imeli, pa to ni bilo nobeno zagotovilo za to, da se stvari uresničujejo," komentira Cirmanova.

Ne spreglejte