SiolNET. Novice Slovenija
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bo Virantova protikorupcijska in politična reforma pogorela?

2

termometer

Predsedniku DL in notranjemu ministru Gregorju Virantu ne kaže dobro glede sprememb pri financiranju političnih strank in povečanju pristojnosti protikorupcijske komisije.

To lahko sklepamo iz odgovorov vseh sedmih parlamentarnih strank, ki smo jim poslali podrobna vprašanja o zaostrovanju omejitev pri financiranju političnih strank in predvolilnih kampanj ter o okrepitvi nadzora Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) nad premoženjskim stanjem funkcionarjev. Kot kaže, Virant podpore za omenjeni reformi, ki ju predstavlja danes, (še) nima niti znotraj koalicije.

Kaj predlaga Virant? Kot je predsednik Državljanske liste ter minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant povedal po nedavnem srečanju s predsednikom KPK-ja Goranom Klemenčičem, bi močno omejili financiranje političnih strank z donacijami posameznikov v gotovini in z donacijami podjetij v državni lasti. KPK naj bi dobil večje pristojnosti pri nadzoru nad premoženjem javnih funkcionarjev, njihovih družinskih članov in političnih strank.

Zakaj Virant reform ni predstavil koaliciji? V največji koalicijski stranki Pozitivni Sloveniji niso bili preveč konkretni pri odgovorih na naša vprašanja. "Predlog sprememb zakona oziroma reforma, ki jo pripravlja minister Virant, še ni bila predstavljena koalicijskim partnerjem in ne v koalicijskem usklajevanju v skladu z dogovorom o sodelovanju PS, SD, DL in DeSUS v Vladi Republike Slovenije. Ko se bomo s predlogom ministra podrobno seznanili, se bomo lahko nanj tudi odzvali."

So spremembe v skladu z ustavo? V PS se sicer načeloma strinjajo, da je treba spremeniti tako zakon o financiranju političnih strank kot krepiti nadzor KPK-ja nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, a morata biti v skladu z ustavo. "Minister ima našo podporo pri spremembah, ki so usmerjene v krepitev pravne države in zagotavljanje večje transparentnosti v javnem sektorju in tudi pri poslovanju političnih strank."

Resne razprave brez politikantstva in populizma V PS opozarjajo, da razvite demokracije temeljijo na kakovostnih političnih strankah, te pa ne morejo nastati, če za to niso ustvarjeni pogoji. "Želimo si razprave, v kateri bi resno, brez politikantstva in populizma, soočili argumente in se odločili, kakšno ureditev strankarskega sistema želimo, ter bi morali nato sprejeti celovito in sodobno reformo, ki bo tudi političnim strankam omogočila kakovostnejše delo." Iz tega odgovora lahko sklepamo, da drastičnega zmanjševanja financiranja strank v največji vladni stranki ne bodo podprli.

O bančnih računih v tujini pa nič Na konkretnejša vprašanja, recimo ali podpirajo rešitev, po kateri bi se nadzor KPK-ja razširil na nadzor premoženja in bančnih računov funkcionarjev in drugih zavezancev v tujini, v PS niso odgovorili.

SDS redkobesedna Tudi v največji opozicijski stranki so bili precej redkobesedni. SDS podobno kot PS ugotavlja, da zakonske spremembe še niso bile javno predstavljane in da jih bodo komentirali po predstavitvi in morebitni vložitvi v zakonodajni postopek. Glede "protikorupcijske reforme" pa so nas napotili na njihov odziv po srečanju med Virantom in Klemenčičem, ki je bilo 10. aprila.

Klemenčič naj pojasni družinsko poslovanje in lobiranje Takrat SDS sicer ni neposredno komentirala Virantovih predlogov, je pa spomnila na februarsko pismo poslanske skupine stranke, ki je od KPK-ja zahtevala, da ji pošlje analizo poslovanja družb, ki so v lasti družinskih članov Gorana Klemenčiča z gospodarskimi družbami, v katerih ima država delež, in z vsemi pravnimi subjekti javne uprave. SDS med drugim zanima, kako lahko Klemenčič izključi nasprotje interesov, ali je seznanjen z morebitnimi lobiranji njegovih družinskih članov v javnem sektorju in državnih podjetjih ter ali je o tem poročal v letnih poročilih in državnemu zboru.

SDS odgovorov ni prejela, v sporočilu po srečanju med Virantom in Klemenčičem pa je spomnila, da je KPK februarja na državno tožilstvo v Ljubljani in v Mariboru podal več ovadb za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, storjeno proti državnemu organu ali proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njene službe.

Virant naj najprej počisti pred svojim pragom Tudi v koalicijski stranki DeSUS se niso navdušeno odzvali na Virantov predlog. Še več, izrazili so presenečenje, ker "nekateri pobudniki predlogov za spremembo zakonodaje glede financiranja strank tudi po trenutni veljavni zakonodaji, ki naj bi bila po njihovem mnenju premalo rigorozna, računskemu sodišču niso v zadostni meri pojasnili financiranja njihove stranke".

Opozarjajo, da je DeSUS dobila pozitivno mnenje računskega sodišča glede financiranja kampanje za parlamentarne volitve leta 2011, po katerih je takratna Državljanska lista Gregorja Viranta od računskega sodišča dobila mnenji s pridržkom. "Zato predlagamo, da pred novimi spremembami zakonodaje politične stranke, ki niso oddale zadovoljivega poročila računskemu sodišču, najprej pojasnijo njihovo financiranje za nazaj. Potem bodo ustvarjeni pogoji za razpravo o spremembah zakonodaje na področju financiranja strank."

Pravno sporni družinski člani Načeloma pa v DeSUS menijo, da je treba bolj spoštovati pravno državo in upoštevati njene institucije, med katerimi je tudi KPK. "Prenašanje nekaterih funkcij, ki so v delokrogu policije, tožilstva in sodišča, na KPK se ne zdi smiselno. To bi lahko imelo za posledico podvajanje nalog ter posledično večjo nepreglednost delovanja nekaterih institucij oziroma organov. Vsekakor pa bo stranka DeSUS podrla vse predloge, ki bodo prispevali k večji preglednosti delovanja funkcionarjev ter njihovega premoženjskega stanja (tudi v tujini)." Ocenjujejo tudi, da bi bila lahko razširitev nadzora KPK-ja nad družinske člane funkcionarjev pravno sporna, zato je treba jasno opredeliti pogoje za takšen nadzor.

Medtem ko v Virantovi stranki predloge svojega predsednika seveda podpirajo, čeprav v poslanski skupini DL o tem razprava še ni stekla, pa imajo nekatere pomisleke tudi koalicijski Socialni demokrati.

Stranke so temelj parlamentarne demokracije Menijo sicer, da se morajo tudi stranke prilagoditi javnofinančnim razmeram, a podobno kot PS opozarjajo: "Potreben je resen razmislek, na kakšen način in koliko, tudi prek financiranja, omejiti politične stranke, saj te predstavljajo temelj parlamentarne ureditve države. Zadnja pa je soodgovorna, da političnim strankam omogoči pogoje za njihovo delovanje. Res pa je, da je smiselno pogledati tudi, ali so zakonska določila o porabi sredstev primerna." Opozarjajo še na zmanjševanje financiranja strank v zadnjih letih.

Visoke donacije niso težava? Na konkretno vprašanje, ali podpirajo omejitve donacij strankam v gotovini, in sicer na 100 evrov in le za fizične osebe, ter prepoved donacij političnim strankam od podjetij, ki so v neposredni ali posredni državni lasti in ki najmanj četrtino svojih prihodkov ustvarijo s poslovanjem z omenjenimi podjetji, so odgovorili: "Ne vidimo toliko težave v donacijah, temveč v transparentnosti in nadzoru, in tu so potrebne spremembe."

V SD podpirajo povečanje pristojnosti računskega sodišča in KPK-ja pri financiranju in nadzoru strank, niso pa odgovorili na vprašanje, ali podpirajo spremembo v smeri zagotovitve javnosti finančnih poročil strank in s tem donacij.

Kaj pa javnost poslov državnih podjetij? Glede javnosti poslov podjetij v državni lasti so odgovorili: "Tovrstne rešitve bi šle lahko v smer večjega nadzora, pa vendar je treba najti pravi način, kako jih zakonsko urediti, da se ne bi pri njihovi implementaciji zgodilo ravno nasprotno od pričakovanega."

Kaj pa bančni računi v tujini? V SD načeloma podpirajo okrepitev nadzora KPK-ja nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, glede nadzora premoženja in bančnih računov funkcionarjev in drugih zavezancev v tujini pa menijo, da se vprašanje nanaša na delovanje in pristojnosti drugih organov države in manj na KPK. Podobno so odgovorili tudi na vprašanje o nadzoru KPK-ja nad družinskimi člani funkcionarjev.

Vsem strankam enako? V imenu SLS je za Planet Siol.net odgovoril podpredsednik stranke Janez Tomšič. SLS se zavzema za prepoved financiranja strank s strani pravnih oseb, omejitev financiranja s strani fizičnih oseb, vsem parlamentarnim strankam pa naj bi država zagotovila približno enako sredstev za osnovno delovanje.

Računsko sodišče naj kaznuje Stroške posameznih kampanj bi v ljudski stranki omejili z absolutnim zneskom, okrepili bi pristojnosti računskega sodišča, ki bi lahko izrekalo prekrške, njegove odločitve pa bi bile neposredne izvršljive.

Virant, vrat, nos in populizem "SLS od notranjega ministra ter predsednika ene izmed parlamentarnih strank, Gregorja Viranta, pričakuje, da ne hiti na vrat na nos s populističnimi, a še nedodelanimi predlogi zakonov zgolj zato, ker je problematika odmevna in pereča, temveč naj pripravi domišljene in premišljene predloge skozi široko javno razpravo."

Virant in preusmerjanje pozornosti V SLS še upajo, da cilj Virantovih predlogov ni preusmerjanje pozornosti od konkretnih aktualnih kadrovskih zadev, ki so povezane z vprašanjem integritete javnih funkcionarjev. Zavzemajo se še za učinkovitejšo zaplembo premoženja v primerih gospodarske kriminalitete, organiziranega kriminala in terorizma ter povečati težo KPK-ja.

11 novinarskih vprašanj in trije stavki V NSi so na naših 11 vprašanj odgovorili takole: "NSi se zavzema za večjo transparentnost poslovanja na vseh področjih, tudi pri političnih strankah in funkcionarjih. Vaša vprašanja so tehtna, ampak zelo specifična. Reforme, ki jih je omenjal minister Virant, še niso v proceduri, zato jih ne moremo komentirati."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin