Sobota, 11. 11. 2023, 10.21
5 mesecev, 2 tedna
Bo Piran vendarle dobil protipoplavno zaščito?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,57
Zaščito Pirana pred poplavljanjem morja, kakršnega so ga doživeli prejšnji teden, želi občinsko vodstvo začeti graditi pred koncem mandata župana Andreja Korenike. Čeprav ne bodo pravočasno pridobili gradbenega dovoljenja, da bi prejeli 15,9 milijona evrov evropskih sredstev, je župan izrazil prepričanje, da bodo kmalu na voljo nova sredstva.
Februarja lani so Občina Piran, takratno ministrstvo za okolje in prostor ter direkcija za vode sklenili sporazum o izvedbi protipoplavne zaščite mesta Piran. Vlada je projekt uvrstila v nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. Vrednost projekta z DDV je bila ocenjena na 16,2 milijona evrov. Občina bi dobila 15,9 milijona evrov nepovratnih sredstev iz sklada EU za okrevanje, projekt naj bi izvedli do konca leta 2025.
Zapletlo se je pri gradbenem dovoljenju
Pogoj je pridobitev gradbenega dovoljenja do februarja 2024. Pri tem pa se je zapletlo, ko maja lani občinski svet ni sprejel dokumenta identifikacije investicijskega načrta. Ta je bil pripravljen na temelju idejnih rešitev, ki so jih brezplačno pripravili arhitekti Stanislav Černe, Vitomir Mavrič in Mitja Guštin.
Predlagani sklep je podprlo osem svetnikov, deset iz vrst SD in Gibanja za občino Piran pa jih je glasovalo proti. Predstavnica SD Meira Hot je takratnemu županu Đeniu Zadkoviču očitala pripravo projekta za zaprtimi vrati in zahtevala izvedbo javne obravnave.
Davorin Petaros iz Gibanja za občino Piran je opozoril, da bi v projektu predvidena izgradnja zidu oz. preureditev skalometa okrog piranske punte za vedno spremenila videz slikovitega mesta. Ker domača stroka nima izkušenj s takšnimi projekti, je predlagal mednarodni natečaj.
Zadković je zatrdil, da gre le za idejno zasnovo, ki ne prejudicira končnega videza protipoplavne zaščite, po seji pa napovedal, da bo občina projekt kljub vsemu nadaljevala – če ne zaradi možnosti črpanja sredstev, pa vsaj zato, da bodo imeli pripravljen projekt v primeru večje škode zaradi poplav, ki ga bo mogoče tudi hitro uresničiti.
Avgusta lani je tako občina objavila javno naročilo, s katerim je iskala načrtovalca ukrepov za zaščito mestnega jedra pred poplavljanjem morja. Prijavilo se je le podjetje Geoportal, ki je ponudilo pripravo projektov in pridobitev gradbenega dovoljenja do septembra 2023 za tri milijone evrov. Občini je bila cena občutno previsoka, Zadković pa je že takrat ocenil, da po lokalnih volitvah ne bo dovolj časa za pridobitev gradbenega dovoljenja do roka.
Na občini želijo "najboljši mogoč projekt"
Novi župan Andrej Korenika je takoj po izvolitvi napovedal oživitev projekta, a gradbenega dovoljenja še vedno ni. Po oktobrski seji občinskega sveta je Korenika novinarjem dejal: "Z mojega vidika smo v teh desetih mesecih naredili največ, kar smo lahko, ne moremo pa uloviti roka." Nekaj dni po tem so Piran prizadele najhujše poplave v več letih.
Na vprašanje STA, ali drži, da se je občina odrekla projektu protipoplavne zaščite, ki bi bil financiran z evropskimi sredstvi, so ta teden z občine odgovorili, da je v tem trenutku prednostna naloga občine, da izbere najboljši mogoč projekt in ga pripelje do gradbenega dovoljenja.
Izrazili so prepričanje, da bodo kmalu na voljo novi evropski in državni razpisi za izvedbo protipoplavnih ukrepov, saj je boj s posledicami podnebnih sprememb med prednostnimi nalogami EU. Prepričani so, da dober projekt ne bo imel veliko težav s pridobivanjem nepovratnih sredstev.
Trenutno sicer v Piranu potekajo še zadnje geomehansko-hidrološke raziskave na terenu, naslednji korak pa bo odprt javni natečaj, so pojasnili na občini. Kot so dodali, želijo pridobiti čim več raznolikih in kakovostnih rešitev za projekt, najustreznejšo rešitev pa bodo izbrali po javni razpravi.
Korenika noče biti "župan, ki je postavil čuden zid"
"Govorimo o zadevi, ki je vidna, ki je velik poseg v okolje. Ne želim biti župan, o katerem bodo čez 300 let govorili, da je postavil nek čuden zid," zato je treba postopek izpeljati v miru, ne glede na sredstva, je pred tedni dejal Korenika.
Izvedba javnega odprtega natečaja je po pojasnilih z občine predvidena v začetku naslednjega leta. Ocenjujejo, da bodo celoten postopek pridobivanja projektne dokumentacije do izdanega gradbenega dovoljenja končali v letu 2025. "Verjamemo, da bomo izvedbo projekta lahko začeli že v tem mandatu," so še zapisali na občini.
Oglejte si še:
